Page 248 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 248
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
bra 1938 sodeloval pri izvedbi simfonične kantate Zedinjenje Lucijana Ma-
rije Škerjanca za soliste, zbor in orkester. Ob zboru Glasbene matice in or-
kestru ljubljanske filharmonije so se pod taktirko Mirka Poliča kot solisti
predstavili takratni solisti ljubljanske Opere, sopranistka Valerija Heybal,
altistka Mila Kogej ter tenorist Svetozar Banovec.43 Naglasimo, da je Be-
tetto, kljub izjemno zaposlenemu urniku, redno nastopal kot solist na ma-
tičinih koncertih skozi celotno svojo umetniško kariero.
Kot je znano, so se v letu 1937 ob sporočilu, da beograjsko ministrstvo
za prosveto pripravlja uredbo o srednjih in višjih glasbenih šolah, v Ljublja-
ni sešli zastopniki Državnega konservatorija in šole Glasbene matice. Ob
podpori Društva prijateljev Glasbene akademije so se dogovorili, da je na-
počil čas za ustanovitev visoke glasbene šole v Ljubljani – Glasbene aka-
demije. Proces prestrukturiranja se je pričel v Beogradu, kmalu zatem še
v Zagrebu in Ljubljani, ko je bila leta 1939 ustanovljena Glasbena akademi-
ja kot prva samostojna visoka šola na stopnji fakultete v zgodovini sloven-
skega glasbenega šolstva.44 Kot človek vsestranskih kvalitet je pri ustanovi-
tvi akademije zelo intenzivno sodeloval tudi Julij Betetto, ki je postal zraven
Antona Trosta in Stanka Premrla eden izmed prvih treh imenovanih profe-
sorjev, tri leta (1942–1945) pa je bil tudi rektor te ustanove.45
Bibliografija
Adamič, Emil. »Dve javni produkciji konservatoristov v Ljubljani«. Jutro 8, št. 150
(1927): 4.
Adamič, Emil. »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih
načrtih«. Jutro 15, št. 196 (1934): 3–4.
Anon. »Mateju Hubadu«. Slovenski narod 52, št. 145 (1919): 4.
Anon. »Slavnostni koncert Glasbene Matice«. Jutro 19, št. 258 (1938): 12.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljublja-
na: Akademija za glasbo, 2015.
Bohak Adam, Tina. »Artistic career of Bass Julij Betetto in Ljubljana Opera«. De
musica disserenda 14, št. 2 (2018): 73–88. https://doi.org/10.3986/dmd14.2.05.
Hubad, Matej. »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«. Učitelj-
ski tovariš 59, št. 34 (1919): 1.
43 Anon., »Slavnostni koncert Glasbene Matice«, Jutro 19, št. 258 (1938): 12.
44 Letno poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani za poslovno dobo 1938 in za šolsko
leto 1937/1938 (Ljubljana: Glasbena matica, 1938), 4–7.
45 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 64–66.
246
bra 1938 sodeloval pri izvedbi simfonične kantate Zedinjenje Lucijana Ma-
rije Škerjanca za soliste, zbor in orkester. Ob zboru Glasbene matice in or-
kestru ljubljanske filharmonije so se pod taktirko Mirka Poliča kot solisti
predstavili takratni solisti ljubljanske Opere, sopranistka Valerija Heybal,
altistka Mila Kogej ter tenorist Svetozar Banovec.43 Naglasimo, da je Be-
tetto, kljub izjemno zaposlenemu urniku, redno nastopal kot solist na ma-
tičinih koncertih skozi celotno svojo umetniško kariero.
Kot je znano, so se v letu 1937 ob sporočilu, da beograjsko ministrstvo
za prosveto pripravlja uredbo o srednjih in višjih glasbenih šolah, v Ljublja-
ni sešli zastopniki Državnega konservatorija in šole Glasbene matice. Ob
podpori Društva prijateljev Glasbene akademije so se dogovorili, da je na-
počil čas za ustanovitev visoke glasbene šole v Ljubljani – Glasbene aka-
demije. Proces prestrukturiranja se je pričel v Beogradu, kmalu zatem še
v Zagrebu in Ljubljani, ko je bila leta 1939 ustanovljena Glasbena akademi-
ja kot prva samostojna visoka šola na stopnji fakultete v zgodovini sloven-
skega glasbenega šolstva.44 Kot človek vsestranskih kvalitet je pri ustanovi-
tvi akademije zelo intenzivno sodeloval tudi Julij Betetto, ki je postal zraven
Antona Trosta in Stanka Premrla eden izmed prvih treh imenovanih profe-
sorjev, tri leta (1942–1945) pa je bil tudi rektor te ustanove.45
Bibliografija
Adamič, Emil. »Dve javni produkciji konservatoristov v Ljubljani«. Jutro 8, št. 150
(1927): 4.
Adamič, Emil. »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih
načrtih«. Jutro 15, št. 196 (1934): 3–4.
Anon. »Mateju Hubadu«. Slovenski narod 52, št. 145 (1919): 4.
Anon. »Slavnostni koncert Glasbene Matice«. Jutro 19, št. 258 (1938): 12.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljublja-
na: Akademija za glasbo, 2015.
Bohak Adam, Tina. »Artistic career of Bass Julij Betetto in Ljubljana Opera«. De
musica disserenda 14, št. 2 (2018): 73–88. https://doi.org/10.3986/dmd14.2.05.
Hubad, Matej. »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«. Učitelj-
ski tovariš 59, št. 34 (1919): 1.
43 Anon., »Slavnostni koncert Glasbene Matice«, Jutro 19, št. 258 (1938): 12.
44 Letno poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani za poslovno dobo 1938 in za šolsko
leto 1937/1938 (Ljubljana: Glasbena matica, 1938), 4–7.
45 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 64–66.
246
