Page 244 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 244
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
‘noblesse oblige’. Naslediti moža, katerega glasbeno-vzgojna poten-
ca se vidi in čuti na vseh popriščih glasbenega udejstvovanja naše-
ga naroda, pomeni prevzem dolžnosti, katerih izpolnjevanje se bo
vedno ocenjevalo in sodilo s stališča omenjenega dejstva. Zavod,
katerega vodstvo sem prevzel, je plod neumornega mnogoletne-
ga dela Mateja Hubada. Dela, polnega požrtvovanja in asketične-
ga samozatajevanja, katerega krona je pač bila ustanovitev prve-
ga jugoslovanskega konservatorija. V kratkih letih od ustanovitve
do danes ga je izoblikoval do zavidanja vredne višine. To krono nje-
govega dela obvarovati škode, izpopolnjevati in lepšati jo z novi-
mi biseri, je problem, katerega razčlenitev mora biti sinteza mojih
dolžnosti.27
Kmalu po nastopu ravnateljevanja je Betetto pričel z reorganizacijo de-
lovanja konservatorija. Ustanovil je t. i. konservatorijski sosvet, ki je bil kot
ene vrste strokovni svet s funkcijo odločanja oziroma soodločanja pri naj-
pomembnejših strokovnih vprašanjih delovanja ustanove.28
Kot je dejal, je to
institucija, v katero so zastopani interesi klavirskega, violinskega
oziroma instrumentalnega, dalje kompozitorskega oddelka, kako
tudi onega za teoretične predmete. V sejah, katerih predseduje rav-
natelj, se obravnavajo predvsem vprašanja organizacijskega zna-
čaja. Ugotoviti morem, da so se člani sosveta dobro zavedali prev-
zetih dolžnosti. Izpolnim le prijetno dolžnost, ako jim izrekam na
tem mestu svojo zahvalo in priznanje.29
Prav tako je leta 1934 reorganiziral pedagoški oddelek, ki je po njego-
vem mnenju imel prvo in glavno nalogo vzgojiti temeljito in kvalitetno iz-
obražene glasbenike, predvsem bodoče profesorje glasbe. V sodelovanju s
člani konservatorijskega sosveta so sestavili nov pravilnik Državnega kon-
servatorija, s katerim je postal pedagoški oddelek najpomembnejši oddelek
ustanove, kar je konec maja istega leta Ministrstvo za prosveto tudi potrdi-
lo.30 Iz nagovora učiteljskemu zboru ob nastopu službe ravnatelja je razvi-
dno, da si je prizadeval delovati v harmoniji z učiteljskim zborom, se zave-
27 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih«, 3–4.
28 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 57.
29 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih«, 3–4.
30 Ibid.
242
‘noblesse oblige’. Naslediti moža, katerega glasbeno-vzgojna poten-
ca se vidi in čuti na vseh popriščih glasbenega udejstvovanja naše-
ga naroda, pomeni prevzem dolžnosti, katerih izpolnjevanje se bo
vedno ocenjevalo in sodilo s stališča omenjenega dejstva. Zavod,
katerega vodstvo sem prevzel, je plod neumornega mnogoletne-
ga dela Mateja Hubada. Dela, polnega požrtvovanja in asketične-
ga samozatajevanja, katerega krona je pač bila ustanovitev prve-
ga jugoslovanskega konservatorija. V kratkih letih od ustanovitve
do danes ga je izoblikoval do zavidanja vredne višine. To krono nje-
govega dela obvarovati škode, izpopolnjevati in lepšati jo z novi-
mi biseri, je problem, katerega razčlenitev mora biti sinteza mojih
dolžnosti.27
Kmalu po nastopu ravnateljevanja je Betetto pričel z reorganizacijo de-
lovanja konservatorija. Ustanovil je t. i. konservatorijski sosvet, ki je bil kot
ene vrste strokovni svet s funkcijo odločanja oziroma soodločanja pri naj-
pomembnejših strokovnih vprašanjih delovanja ustanove.28
Kot je dejal, je to
institucija, v katero so zastopani interesi klavirskega, violinskega
oziroma instrumentalnega, dalje kompozitorskega oddelka, kako
tudi onega za teoretične predmete. V sejah, katerih predseduje rav-
natelj, se obravnavajo predvsem vprašanja organizacijskega zna-
čaja. Ugotoviti morem, da so se člani sosveta dobro zavedali prev-
zetih dolžnosti. Izpolnim le prijetno dolžnost, ako jim izrekam na
tem mestu svojo zahvalo in priznanje.29
Prav tako je leta 1934 reorganiziral pedagoški oddelek, ki je po njego-
vem mnenju imel prvo in glavno nalogo vzgojiti temeljito in kvalitetno iz-
obražene glasbenike, predvsem bodoče profesorje glasbe. V sodelovanju s
člani konservatorijskega sosveta so sestavili nov pravilnik Državnega kon-
servatorija, s katerim je postal pedagoški oddelek najpomembnejši oddelek
ustanove, kar je konec maja istega leta Ministrstvo za prosveto tudi potrdi-
lo.30 Iz nagovora učiteljskemu zboru ob nastopu službe ravnatelja je razvi-
dno, da si je prizadeval delovati v harmoniji z učiteljskim zborom, se zave-
27 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih«, 3–4.
28 Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev, 57.
29 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih«, 3–4.
30 Ibid.
242
