Page 243 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 243
julij betetto in njegova vloga v ustroju ljubljanskega konservator ija
30 letnega umetniškega udejstvovanja, sem se odločil, da prijavim
kandidaturo.25
Več kot očitno je, da je Hubad želel Betetta za svojega naslednika, saj ga
je poznal od začetka glasbenega izobraževanja in je bil med njegovimi naj-
boljšimi učenci, gotovo pa ga je spoštovan in cenil zaradi njegovih uspehov
na Dunaju in kasneje tudi v Ljubljani ter v Münchnu, od koder se je pretek-
lo leto vrnil. Tako ni nenavadno, da je ravno Hubad napisal priporočilo h
kandidaturi vsestranskega Betetta, v katerem je med drugim zapisal:
[I]zvrsten učitelj, sam velik umetnik, umetniško čuteč in dovršen
pevec, s svojimi učenci je dosegel izredne uspehe in jih izvrstno
usposobil za njihov bodoči poklic. Bil je vzoren v vseh pogledih in je
pozneje z najlepšimi uspehi in velikim ugledom nastopal tudi v tu-
jini. Kot človek je bil plemenitega značaja, strog in skrajno vesten
do sebe, ter resnega, a vljudnega ravnanja proti drugim. Povsod je
užival velik ugled. Njegova glasbena izobrazba je bila splošna, te-
meljita ter je odražala pevskega prvaka z izredno finim obnaša-
njem in sloves pravega resnega umetnika velikih ambicij.26
Matej Hubad je kot dolgoletni ravnatelj imel gotovo odločilno besedo
pri izbiri in tako je Betetto, kot rečeno, konec leta 1933 postal ravnatelj Dr-
žavnega konservatorija v Ljubljani in sprejel vse naloge, ki so mu bile zada-
ne kot njegovemu neposrednemu nasledniku. Vselej je z velikim spoštova-
njem govoril o svojem učitelju, prijatelju in zavezniku Hubadu ter njegovem
izjemnem pomenu za ustanovitev in delovanje konservatorija. Ugotavlja-
mo, da je Betetto s širokim uvidom razmišljal o vseh nalogah, ki mu jih je
ta funkcija prinesla v njegovo, že zelo zapolnjeno, umetniško in pedagoško
kariero:
V začetku decembra 1933 je padla odločitev. Prevzel sem posle in se
z vso intenziteto oprijel nalog, da opravičim veliko zaupanje, ki mi
je bilo izkazano z imenovanjem na to odgovorno mesto. Vsekakor
težko izvedljiv problem! Biti neposredno naslednik Mateja Huba-
da, moža, ki predstavlja v glasbeno-kulturnem podvigu Slovencev
enkratno, edinstveno pojavo, pomeni delo na temelju prislovnice
25 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih«, 3–4.
26 NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademi-
ja, poučevanje, Priporočilo Mateja Hubada; Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor
opernih in koncertnih pevcev, 57.
241
30 letnega umetniškega udejstvovanja, sem se odločil, da prijavim
kandidaturo.25
Več kot očitno je, da je Hubad želel Betetta za svojega naslednika, saj ga
je poznal od začetka glasbenega izobraževanja in je bil med njegovimi naj-
boljšimi učenci, gotovo pa ga je spoštovan in cenil zaradi njegovih uspehov
na Dunaju in kasneje tudi v Ljubljani ter v Münchnu, od koder se je pretek-
lo leto vrnil. Tako ni nenavadno, da je ravno Hubad napisal priporočilo h
kandidaturi vsestranskega Betetta, v katerem je med drugim zapisal:
[I]zvrsten učitelj, sam velik umetnik, umetniško čuteč in dovršen
pevec, s svojimi učenci je dosegel izredne uspehe in jih izvrstno
usposobil za njihov bodoči poklic. Bil je vzoren v vseh pogledih in je
pozneje z najlepšimi uspehi in velikim ugledom nastopal tudi v tu-
jini. Kot človek je bil plemenitega značaja, strog in skrajno vesten
do sebe, ter resnega, a vljudnega ravnanja proti drugim. Povsod je
užival velik ugled. Njegova glasbena izobrazba je bila splošna, te-
meljita ter je odražala pevskega prvaka z izredno finim obnaša-
njem in sloves pravega resnega umetnika velikih ambicij.26
Matej Hubad je kot dolgoletni ravnatelj imel gotovo odločilno besedo
pri izbiri in tako je Betetto, kot rečeno, konec leta 1933 postal ravnatelj Dr-
žavnega konservatorija v Ljubljani in sprejel vse naloge, ki so mu bile zada-
ne kot njegovemu neposrednemu nasledniku. Vselej je z velikim spoštova-
njem govoril o svojem učitelju, prijatelju in zavezniku Hubadu ter njegovem
izjemnem pomenu za ustanovitev in delovanje konservatorija. Ugotavlja-
mo, da je Betetto s širokim uvidom razmišljal o vseh nalogah, ki mu jih je
ta funkcija prinesla v njegovo, že zelo zapolnjeno, umetniško in pedagoško
kariero:
V začetku decembra 1933 je padla odločitev. Prevzel sem posle in se
z vso intenziteto oprijel nalog, da opravičim veliko zaupanje, ki mi
je bilo izkazano z imenovanjem na to odgovorno mesto. Vsekakor
težko izvedljiv problem! Biti neposredno naslednik Mateja Huba-
da, moža, ki predstavlja v glasbeno-kulturnem podvigu Slovencev
enkratno, edinstveno pojavo, pomeni delo na temelju prislovnice
25 Adamič, »Naša glasbena univerza, Direktor Betetto govori o svojih delovnih načr-
tih«, 3–4.
26 NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademi-
ja, poučevanje, Priporočilo Mateja Hubada; Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – nestor
opernih in koncertnih pevcev, 57.
241
