Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 206
BILO JE POVEDANO
na nadvojvodo, ki je kranjske poslance nemilostno odpravil in jih z
žuganjem poslal v domovino.
77 V tem je pa škof Hren poklical leta 1602. kapucine v Ljubljano,
da mu pomagajo pri protireformaciji. Leta 1606 je položil temeljni
kamen kapucinski cerkvi in jo črez dve leti blagoslovil. Kapucinski
samostan je stal na mestu sedanje Zvezde do l. 1809., in l. 1817. so
podrli tudi kapucinsko cerkev. L. 1613. je škof položil temeljni kamen
za cerkev sv. Jakoba, katero so dobili jezuitje. Tudi Podturnski grad
je zgradil škof za jezuite.
78 Škof Tomaž HREN se je bil prepričal, da so protestantje
največ dosegli s slovenskimi knjigami. Zato je poslovenil branja in
evangelije celega leta, katere je založil na svoje stroške in razširil med
narodom. Za protireformacijo tako zaslužnega škofa je Ferdinand II.
l. 1614 poklical kot notranjeavstrijskega namestnika v Gradec, kjer
je nadaljeval započeto delo. Na Kranjskem so reformacijski komisarji
odločno širili protireformacijo in pozivali protestantstva sumljive
ljudi. V Krškem, Kostanjevici, Novem mestu, Metliki, Črnomlju in
drugod so imeli komisarji mnogo opravka z iztiranjem protestantov.
Dne 25. aprila l. 1615 je bila v Ljubljani važna seja v svrho zatiranja
prot estantstva. Dve leti pozneje so kapucini in »bratovščina Redemp
tionis« na veliki petek prvič uprizorili procesijo s Kristusovim trplje
njem. Ta običaj se je ohranil do cesarja Jožefa II.
[78a Knezoškof se je bil prepričal, da so protestantje največ do
segli s slovenskimi knjigami. Zato je poslovenil »Branja in evang elije
celega leta«, ki jih je založil sam in razširil med narodom. Za proti
reformacijo tako zaslužnega moža je Ferdinand II. poklical za notra
njea vstrijskega namestnika v Gradec, kjer je nadaljeval započeto delo.]
79 L. 1614. je sklical cesar Matija vse avstrijske dežele na prvi
državni zbor v Linc, na katerem sta Kranjsko zastopala baron Ditrih
Turjaški in škof Tomaž Hren. Cesar je zahteval pomoči zoper Turke
in erdeljskega kneza Betlena Gaborja, da bi mu vzel Erdeljsko. Notra
njeavstrijski poslanci so bili za vojno, a večina je bila proti vojni. Cesar
je potem sklenil 20-letno premirje s Turki.
80 Deželni stanovi so bili še vedno povečem protestantski in so
še vedno upali, da ohranijo versko svobodo. Ko se je l. 1618. začela
tridesetletna vojna s češkim uporom, so se tudi kranjski protestantje
204
na nadvojvodo, ki je kranjske poslance nemilostno odpravil in jih z
žuganjem poslal v domovino.
77 V tem je pa škof Hren poklical leta 1602. kapucine v Ljubljano,
da mu pomagajo pri protireformaciji. Leta 1606 je položil temeljni
kamen kapucinski cerkvi in jo črez dve leti blagoslovil. Kapucinski
samostan je stal na mestu sedanje Zvezde do l. 1809., in l. 1817. so
podrli tudi kapucinsko cerkev. L. 1613. je škof položil temeljni kamen
za cerkev sv. Jakoba, katero so dobili jezuitje. Tudi Podturnski grad
je zgradil škof za jezuite.
78 Škof Tomaž HREN se je bil prepričal, da so protestantje
največ dosegli s slovenskimi knjigami. Zato je poslovenil branja in
evangelije celega leta, katere je založil na svoje stroške in razširil med
narodom. Za protireformacijo tako zaslužnega škofa je Ferdinand II.
l. 1614 poklical kot notranjeavstrijskega namestnika v Gradec, kjer
je nadaljeval započeto delo. Na Kranjskem so reformacijski komisarji
odločno širili protireformacijo in pozivali protestantstva sumljive
ljudi. V Krškem, Kostanjevici, Novem mestu, Metliki, Črnomlju in
drugod so imeli komisarji mnogo opravka z iztiranjem protestantov.
Dne 25. aprila l. 1615 je bila v Ljubljani važna seja v svrho zatiranja
prot estantstva. Dve leti pozneje so kapucini in »bratovščina Redemp
tionis« na veliki petek prvič uprizorili procesijo s Kristusovim trplje
njem. Ta običaj se je ohranil do cesarja Jožefa II.
[78a Knezoškof se je bil prepričal, da so protestantje največ do
segli s slovenskimi knjigami. Zato je poslovenil »Branja in evang elije
celega leta«, ki jih je založil sam in razširil med narodom. Za proti
reformacijo tako zaslužnega moža je Ferdinand II. poklical za notra
njea vstrijskega namestnika v Gradec, kjer je nadaljeval započeto delo.]
79 L. 1614. je sklical cesar Matija vse avstrijske dežele na prvi
državni zbor v Linc, na katerem sta Kranjsko zastopala baron Ditrih
Turjaški in škof Tomaž Hren. Cesar je zahteval pomoči zoper Turke
in erdeljskega kneza Betlena Gaborja, da bi mu vzel Erdeljsko. Notra
njeavstrijski poslanci so bili za vojno, a večina je bila proti vojni. Cesar
je potem sklenil 20-letno premirje s Turki.
80 Deželni stanovi so bili še vedno povečem protestantski in so
še vedno upali, da ohranijo versko svobodo. Ko se je l. 1618. začela
tridesetletna vojna s češkim uporom, so se tudi kranjski protestantje
204
