Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 207
FRANC ORO@EN
nadejali boljše bodočnosti, a njih up je splaval po vodi z nesrečno
bitko na Beli gori (l. 1620.), ki je odločila žalostno usodo češkega
naroda. Že leta 1619 je umrl cesar Matija, katerega je nasledil Ferdi
nand II. tudi na cesarskem prestolu (1619–1637).
81 Ferdinand II. je zopet združil vse avstrijske dežele. Na dežel
nem zboru l. 1620. je pohvalil kranjske deželne stanove, »ki so svojim
pradedom ostali zvesti v vseh slavnih dejanjih in čednostih in ohranili
svoji dobro ime.« Državni zbor v Požunu in v Pragi je zopet združil
poslance vseh avstrijskih dežel v skupno posvetovanje. Taki državni
zbori bi imeli odslej vsakih pet let zborovati, a vsled raznih ovir se ta
sklep ni izvršil.
82 Ferdinand II. je l. 1627. na Dunaju izdal generalni mandat,
da se naj iztirajo nekatoliški in razkolniški propovedniki in učitelji.
Odločilen pa je bil cesarski ukaz z leta 1628, ki je določil, da morajo
vsi protestantski in sploh nekatoliški plemenitaši in njih obitelji
črez leto dni zapustiti Kranjsko. Nekoliko plemenitnikov se je vdalo
in prestopilo h katoliški veri, večji del pa se je izselil iz domovine v
Nemčijo, nekateri tudi na Češko, Ogrsko in Avstrijsko. Kranjska je
s tem zopet postala izključno katoliška dežela.
[82a Cesarski ukaz z leta 1628 je določil, da morajo vsi protestant
ski in sploh nekatoliški plemenitaši in njih obitelji leto dni zapustiti
Kranjsko. Nekoliko plemenitašev se je vdalo in prestopilo h katoliški
veri, večji del se je pa izselil iz domovine, zlasti v Nemčijo. Kranjska je
s tem zopet postala izključno katoliška dežela.]
83 Glavni pospeševatelj kranjske protireformacije, škof HREN,
je še učakal plod svojega delovanja, popolno zmago katoličanstva na
Kranjskem; umrl je v Gornjem gradu dne 10. februarja l. 1630. Bil je
vedno zvest svojemu geslu: Terret labor, aspice praemium! (Trud plaši,
glej na plačilo!) Bil ni samo vnet katoličan, ampak potegoval se je
tudi v deželnem zboru za zboljšanje občil in kupčije. Pospeševal je
cerkveno umetnost in ozaljšal stolno cerkev s slikami. V mladih letih
je pesnikoval v latinskem jeziku in je med drugimi pesnimi zložil odo
o priliki krsta nadvojvode Ferdinanda II.
[83a Glavni pospeševatelj kranjske protireformacije, Tomaž Hren,
je še učakal plod svojega delovanja, popolno zmago katoličanstva na
Kranjskem. Umrl je v Gornjem gradu l. 1630.]
205
nadejali boljše bodočnosti, a njih up je splaval po vodi z nesrečno
bitko na Beli gori (l. 1620.), ki je odločila žalostno usodo češkega
naroda. Že leta 1619 je umrl cesar Matija, katerega je nasledil Ferdi
nand II. tudi na cesarskem prestolu (1619–1637).
81 Ferdinand II. je zopet združil vse avstrijske dežele. Na dežel
nem zboru l. 1620. je pohvalil kranjske deželne stanove, »ki so svojim
pradedom ostali zvesti v vseh slavnih dejanjih in čednostih in ohranili
svoji dobro ime.« Državni zbor v Požunu in v Pragi je zopet združil
poslance vseh avstrijskih dežel v skupno posvetovanje. Taki državni
zbori bi imeli odslej vsakih pet let zborovati, a vsled raznih ovir se ta
sklep ni izvršil.
82 Ferdinand II. je l. 1627. na Dunaju izdal generalni mandat,
da se naj iztirajo nekatoliški in razkolniški propovedniki in učitelji.
Odločilen pa je bil cesarski ukaz z leta 1628, ki je določil, da morajo
vsi protestantski in sploh nekatoliški plemenitaši in njih obitelji
črez leto dni zapustiti Kranjsko. Nekoliko plemenitnikov se je vdalo
in prestopilo h katoliški veri, večji del pa se je izselil iz domovine v
Nemčijo, nekateri tudi na Češko, Ogrsko in Avstrijsko. Kranjska je
s tem zopet postala izključno katoliška dežela.
[82a Cesarski ukaz z leta 1628 je določil, da morajo vsi protestant
ski in sploh nekatoliški plemenitaši in njih obitelji leto dni zapustiti
Kranjsko. Nekoliko plemenitašev se je vdalo in prestopilo h katoliški
veri, večji del se je pa izselil iz domovine, zlasti v Nemčijo. Kranjska je
s tem zopet postala izključno katoliška dežela.]
83 Glavni pospeševatelj kranjske protireformacije, škof HREN,
je še učakal plod svojega delovanja, popolno zmago katoličanstva na
Kranjskem; umrl je v Gornjem gradu dne 10. februarja l. 1630. Bil je
vedno zvest svojemu geslu: Terret labor, aspice praemium! (Trud plaši,
glej na plačilo!) Bil ni samo vnet katoličan, ampak potegoval se je
tudi v deželnem zboru za zboljšanje občil in kupčije. Pospeševal je
cerkveno umetnost in ozaljšal stolno cerkev s slikami. V mladih letih
je pesnikoval v latinskem jeziku in je med drugimi pesnimi zložil odo
o priliki krsta nadvojvode Ferdinanda II.
[83a Glavni pospeševatelj kranjske protireformacije, Tomaž Hren,
je še učakal plod svojega delovanja, popolno zmago katoličanstva na
Kranjskem. Umrl je v Gornjem gradu l. 1630.]
205
