Page 204 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 204
BILO JE POVEDANO
žalosti protestantov Ljubljano in najde še nad eno leto gostoljubno
zavetišče po raznih graščinah. Protestantske šole so že prej zaprli
in odpustili protestantskega rektorja in deset učiteljev. V kratkem
je bila zopet Ljubljana povečem katoliška, in po dolgem prestanku
je vodil škof po ulicah slovesno procesijo.
[72a Sedaj pa se je lotil protireformacije v Ljubljani. Leta 1598. je
nadvojvoda Karol ukazal, da morajo protestantski propovedniki tisti
dan, ko se razglasi njegov ukaz, pred večerom zapustiti Ljubljano in
v treh dneh tudi dedne dežele. Ako se pa ne pokore temu ukazu, jih
čaka smrtna kazen. V kratkem času je bila Ljubljana zopet iz večine
katoliška, in po dolgem prestanku je vodil knezoškof po ulicah
slovesno procesijo. Okoli novega leta 1601. so sežgali v Ljubljani
enajst voz protestantskih knjig; ostala je pa še deželna knjižnica, ki
so jo dobili jezuitje. Tudi v mestni hiši shranjene slovenske knjige so
dobili jezuitje, ki so jih nekoliko sežgali, druge pa shranili. Vlada je
ukazala, da morajo ljubljanski protestantski meščani v šestih tednih
in treh dneh zapustiti deželo. Le šest protestantov se je zopet povrnilo
h katoliški cerkvi, drugi so se pa rajši izselili.]
73 Deželni stanovi so se krepko upirali protireformaciji in iz
prevideli, da jih more le enotno krepko postopanje rešiti. Okoli 200
plemenitnikov iz Koroškega in Kranjskega je prišlo v deželni zbor
v Gradec, kjer jih je vzprejel nadvojvoda Ferdinand dne 22. januarja l.
1599. Deželni stanovi se pritožujejo zaradi preganjanja protestant ov
in nočejo vladarju privoliti davkov, in zaraditega razpusti nadvoj
voda deželni zbor. V novem deželnem zboru meseca aprila pa deželni
stanovi vzpričo turške nevarnosti privolijo davke. Kranjski deželni
zbor je poleti zboroval v Kamniku, ker je v Ljubljani razsajala kuga.
V Kamnik je Ferdinand izporočil deželnim stanovom, da ne more
ugoditi njih pritožbam. Tudi l. 1600. predložene pritožbe zavrne
nadvojvoda z ostrim žuganjem, a tudi proti temu do cesarja Rudolfa
II. uložena pritožba ne koristi ničesar.
74 V uspešnejše delovanje protireformacije se je sestavila konec
leta 1600. versko-reformacijska komisija, kateri je predsedoval
škof. Deželni glavar in vicedom sta imela izvrševati od te komisije
določene kazni, ki so bile visoke denarne globe, prognanstvo in
zaplenjenje premoženja. Okoli novega leta 1601. je omenjena komi
202
žalosti protestantov Ljubljano in najde še nad eno leto gostoljubno
zavetišče po raznih graščinah. Protestantske šole so že prej zaprli
in odpustili protestantskega rektorja in deset učiteljev. V kratkem
je bila zopet Ljubljana povečem katoliška, in po dolgem prestanku
je vodil škof po ulicah slovesno procesijo.
[72a Sedaj pa se je lotil protireformacije v Ljubljani. Leta 1598. je
nadvojvoda Karol ukazal, da morajo protestantski propovedniki tisti
dan, ko se razglasi njegov ukaz, pred večerom zapustiti Ljubljano in
v treh dneh tudi dedne dežele. Ako se pa ne pokore temu ukazu, jih
čaka smrtna kazen. V kratkem času je bila Ljubljana zopet iz večine
katoliška, in po dolgem prestanku je vodil knezoškof po ulicah
slovesno procesijo. Okoli novega leta 1601. so sežgali v Ljubljani
enajst voz protestantskih knjig; ostala je pa še deželna knjižnica, ki
so jo dobili jezuitje. Tudi v mestni hiši shranjene slovenske knjige so
dobili jezuitje, ki so jih nekoliko sežgali, druge pa shranili. Vlada je
ukazala, da morajo ljubljanski protestantski meščani v šestih tednih
in treh dneh zapustiti deželo. Le šest protestantov se je zopet povrnilo
h katoliški cerkvi, drugi so se pa rajši izselili.]
73 Deželni stanovi so se krepko upirali protireformaciji in iz
prevideli, da jih more le enotno krepko postopanje rešiti. Okoli 200
plemenitnikov iz Koroškega in Kranjskega je prišlo v deželni zbor
v Gradec, kjer jih je vzprejel nadvojvoda Ferdinand dne 22. januarja l.
1599. Deželni stanovi se pritožujejo zaradi preganjanja protestant ov
in nočejo vladarju privoliti davkov, in zaraditega razpusti nadvoj
voda deželni zbor. V novem deželnem zboru meseca aprila pa deželni
stanovi vzpričo turške nevarnosti privolijo davke. Kranjski deželni
zbor je poleti zboroval v Kamniku, ker je v Ljubljani razsajala kuga.
V Kamnik je Ferdinand izporočil deželnim stanovom, da ne more
ugoditi njih pritožbam. Tudi l. 1600. predložene pritožbe zavrne
nadvojvoda z ostrim žuganjem, a tudi proti temu do cesarja Rudolfa
II. uložena pritožba ne koristi ničesar.
74 V uspešnejše delovanje protireformacije se je sestavila konec
leta 1600. versko-reformacijska komisija, kateri je predsedoval
škof. Deželni glavar in vicedom sta imela izvrševati od te komisije
določene kazni, ki so bile visoke denarne globe, prognanstvo in
zaplenjenje premoženja. Okoli novega leta 1601. je omenjena komi
202
