Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 202
BILO JE POVEDANO
svojih stroških dali v Tibingah natisniti slovensko postilo, ki je stala
2000 gld.
69 Meseca julija l. 1596. je postal FERDINAND II. polnoleten in
je sam prevzel vlado notranjeavstrijskih dežel. Deželni stanovi Ferd i
nandu niso takoj hoteli priseči zvestobe, ker so poznali njegove vers ke
nazore in nasprotstvo do protestantov. Šele 28. januarja l. 1597. so
mu Kranjci v Ljubljani prisegli zvestobo s pripombo, da se spoštuje
verska svoboda. Istega leta je potrdil tudi pravice in svoboščine mesta
Kranja. Z novim vladarjem se pričenja druga doba katoliške proti
reformacije. Mladi vladar pozna le edino pravo katoliško cerkev,
a nobenih dolžnosti nasproti protestantom. Po svoji vesti se čuti
dolžnega, da popolnoma zopet uveljavi katoliško cerkev in s tem ojači
svojo vladarsko moč in oblast.
70 L. 1597. je postal ljubljanski škof TOMAŽ HREN (CHRÖN),
ki je kot energičen in vsestranski izobražen mož do l. 1630. zavzemal
stolico sv. Nikolaja in zadal smrtni udarec kranjskemu protestant
stvu. Rojen je bil v Ljubljani l. 1560. kot sin protestantskega mestnega
svetovalca. Šolal se je v Admontu, Ljubljani in na dunajskem vseu či
lišču. V Ljubljani hudo obolel in v bolezni se je zaobljubil, da postane
katoliški duhovnik, če ozdravi. Ozdravljen je šel v Gradec, postal
duhovnik in župnik v Sekavi, potem kanonik v Ljubljani in l. 1597.
škof. Njegova glavna skrb je bila, kako bi zatrl protestantstvo na
Kranjskem. Pozval je jezuite v Ljubljano, ki so se nastanili v prejšnjem
frančiškanskem samostanu in potem v avguštinskem samostanu pri
sv. Jakobu. Prevzeli so ljubljansko latinsko šolo, na kateri so poučevali
do leta 1773. Jezuitje so škofa krepko podpirali pri protireformaciji, a
tudi brižinski in briksenski škof sta mu bila krepka opora.
[70a Tomaž Hren je bil rojen v Ljubljani l. 1560. kot sin prote
stantskega mestnega svetovalca. Šolal se je v Admontu, Ljubljani in na
dunajskem vseučilišču. Potem je v Ljubljani hudo obolel in v bolezni
se je zaobljubil, da postane katoliški duhovnik, če ozdravi. Ozdravljen
je šel v Gradec, postal duhovnik in župnik v Sekavi, potem kanonik
v Ljubljani in l. 1597. ljubljanski knezoškof.]
[70b Njegova glavna skrb je bila, kako bi zatrl protestantstvo na
Kranjskem. Pozval je v Ljubljano jezuite, ki so prevzeli ljubljansko
latinsko šolo, na kateri so poučevali do leta 1773.]
200
svojih stroških dali v Tibingah natisniti slovensko postilo, ki je stala
2000 gld.
69 Meseca julija l. 1596. je postal FERDINAND II. polnoleten in
je sam prevzel vlado notranjeavstrijskih dežel. Deželni stanovi Ferd i
nandu niso takoj hoteli priseči zvestobe, ker so poznali njegove vers ke
nazore in nasprotstvo do protestantov. Šele 28. januarja l. 1597. so
mu Kranjci v Ljubljani prisegli zvestobo s pripombo, da se spoštuje
verska svoboda. Istega leta je potrdil tudi pravice in svoboščine mesta
Kranja. Z novim vladarjem se pričenja druga doba katoliške proti
reformacije. Mladi vladar pozna le edino pravo katoliško cerkev,
a nobenih dolžnosti nasproti protestantom. Po svoji vesti se čuti
dolžnega, da popolnoma zopet uveljavi katoliško cerkev in s tem ojači
svojo vladarsko moč in oblast.
70 L. 1597. je postal ljubljanski škof TOMAŽ HREN (CHRÖN),
ki je kot energičen in vsestranski izobražen mož do l. 1630. zavzemal
stolico sv. Nikolaja in zadal smrtni udarec kranjskemu protestant
stvu. Rojen je bil v Ljubljani l. 1560. kot sin protestantskega mestnega
svetovalca. Šolal se je v Admontu, Ljubljani in na dunajskem vseu či
lišču. V Ljubljani hudo obolel in v bolezni se je zaobljubil, da postane
katoliški duhovnik, če ozdravi. Ozdravljen je šel v Gradec, postal
duhovnik in župnik v Sekavi, potem kanonik v Ljubljani in l. 1597.
škof. Njegova glavna skrb je bila, kako bi zatrl protestantstvo na
Kranjskem. Pozval je jezuite v Ljubljano, ki so se nastanili v prejšnjem
frančiškanskem samostanu in potem v avguštinskem samostanu pri
sv. Jakobu. Prevzeli so ljubljansko latinsko šolo, na kateri so poučevali
do leta 1773. Jezuitje so škofa krepko podpirali pri protireformaciji, a
tudi brižinski in briksenski škof sta mu bila krepka opora.
[70a Tomaž Hren je bil rojen v Ljubljani l. 1560. kot sin prote
stantskega mestnega svetovalca. Šolal se je v Admontu, Ljubljani in na
dunajskem vseučilišču. Potem je v Ljubljani hudo obolel in v bolezni
se je zaobljubil, da postane katoliški duhovnik, če ozdravi. Ozdravljen
je šel v Gradec, postal duhovnik in župnik v Sekavi, potem kanonik
v Ljubljani in l. 1597. ljubljanski knezoškof.]
[70b Njegova glavna skrb je bila, kako bi zatrl protestantstvo na
Kranjskem. Pozval je v Ljubljano jezuite, ki so prevzeli ljubljansko
latinsko šolo, na kateri so poučevali do leta 1773.]
200
