Page 208 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 208
BILO JE POVEDANO
[(ss. 132–3: 84–86 Druga benečanska vojna, 1615–1617)]
(ss. 134–35)
87 Ferdinand III. (1637–1657)
88 Ferdinand III. je dobil po svojem očetu nevarno dediščino -
veliko tridesetletno vojno, po kateri je tudi sicer od bojišča precej
oddaljeno Kranjsko mnogo trpelo in sicer po žrtvah svojih sinov, v
denarju in gmotnem blagostanju sploh.
Tridesetletne vojne se je udeležilo mnogo junaških Kranjcev,
izmed katerih omenjamo grofa EKHARDA TURJAŠKEGA, poveljn ika
konjiškega polka, barona IVANA PURGSTALLA, barona MAT IJO
BOKALSKEGA (STROBLHOFF), konjiškega stotnika KACIJAN ARJA,
barona LUDOVIKA GALLA in grofa BARBO, ki je pozneje stopil v
švedsko službo.
Velike so bile denarne žrtve vojvodine Kranjske. Kranjski deželni
stanovi so že l. 1622. imeli 330.000 gld. dolga in l. 1631. so prevzeli
še 800.000 gld. vojnega in državnega dolga. Do l. 1648. je Kranjsko
prispevalo v to svrho še blizu 400.000 gld. Uvedel se je tudi poseben
davek na uvoz soli, mesa in vina. Dežela pa je tudi mnogo trpela po
večkratni nastanitvi raznih polkov, ki so prezimovali na Kranjskem.
Po dolgoletni vojni razvajeno vojaštvo ni imelo več strogega reda, in
ponavljali so se večkrat vojaški izgredi. Tako je n. pr. l. 1645 nastal
na Starem trgu v Ljubljani med vojaki polkovnika Ferrare in ljub
ljanskimi meščani prepir in boj, v katerem so padli podpolkovnik,
trije vojaki in nekateri meščani; več vojakov in meščanov pa je bilo
ranjenih. Črez nekoliko dni je bil usmrčen vojak, ki je povzročil to
rabuko. V tem letu so se še večkrat ponavljali vojaški izgredi. Tride
setletna vojna je povzročila razne družabne škode, ki so bile povod
mnogim pritožbam.
89 Notranjeavstrijski protestantje so si še večkrat izkušali prido
biti versko svobodo. Ko so se začela l. 1642 mirovna pogajanja v
vestfalskim mestih Münsteru in Osnabrücku, so upali tudi prote
stantje, da dobe po posredovanju nemških protestantov zopet versko
svobodo. Prosili so torej izborne kneze in državne stanove, da se
206
[(ss. 132–3: 84–86 Druga benečanska vojna, 1615–1617)]
(ss. 134–35)
87 Ferdinand III. (1637–1657)
88 Ferdinand III. je dobil po svojem očetu nevarno dediščino -
veliko tridesetletno vojno, po kateri je tudi sicer od bojišča precej
oddaljeno Kranjsko mnogo trpelo in sicer po žrtvah svojih sinov, v
denarju in gmotnem blagostanju sploh.
Tridesetletne vojne se je udeležilo mnogo junaških Kranjcev,
izmed katerih omenjamo grofa EKHARDA TURJAŠKEGA, poveljn ika
konjiškega polka, barona IVANA PURGSTALLA, barona MAT IJO
BOKALSKEGA (STROBLHOFF), konjiškega stotnika KACIJAN ARJA,
barona LUDOVIKA GALLA in grofa BARBO, ki je pozneje stopil v
švedsko službo.
Velike so bile denarne žrtve vojvodine Kranjske. Kranjski deželni
stanovi so že l. 1622. imeli 330.000 gld. dolga in l. 1631. so prevzeli
še 800.000 gld. vojnega in državnega dolga. Do l. 1648. je Kranjsko
prispevalo v to svrho še blizu 400.000 gld. Uvedel se je tudi poseben
davek na uvoz soli, mesa in vina. Dežela pa je tudi mnogo trpela po
večkratni nastanitvi raznih polkov, ki so prezimovali na Kranjskem.
Po dolgoletni vojni razvajeno vojaštvo ni imelo več strogega reda, in
ponavljali so se večkrat vojaški izgredi. Tako je n. pr. l. 1645 nastal
na Starem trgu v Ljubljani med vojaki polkovnika Ferrare in ljub
ljanskimi meščani prepir in boj, v katerem so padli podpolkovnik,
trije vojaki in nekateri meščani; več vojakov in meščanov pa je bilo
ranjenih. Črez nekoliko dni je bil usmrčen vojak, ki je povzročil to
rabuko. V tem letu so se še večkrat ponavljali vojaški izgredi. Tride
setletna vojna je povzročila razne družabne škode, ki so bile povod
mnogim pritožbam.
89 Notranjeavstrijski protestantje so si še večkrat izkušali prido
biti versko svobodo. Ko so se začela l. 1642 mirovna pogajanja v
vestfalskim mestih Münsteru in Osnabrücku, so upali tudi prote
stantje, da dobe po posredovanju nemških protestantov zopet versko
svobodo. Prosili so torej izborne kneze in državne stanove, da se
206
