Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 213
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Ludvik Jo{ar

CERKVENA IN TEOLO[KA RAZSE@NOST
REFORMACIJE

Gibanje duha, ki mu rečemo reformacija, je tako raznoliko, da
sega skoraj na vsa področja človekovega delovanja in ustvarjanja.
Res je, da se to ni zgodilo naenkrat, kajti reformacija je proces, ki
dejan­sko še danes traja, je korenina, iz katere še danes poganjajo
vedno novi poganjki. Kljub temu pa prvotni cilj reformacije ni bil
tako vsestranski, tako širok, ampak je bil osredotočen na ustanovo,
v kateri se je reformacija začela, na takratno katoliško Cerkev. Zato
je razsežnost reformacije bila v prvi vrsti cerkveno-teološka. O tej
razsežnosti bi vam želel povedati nekaj splošno znanega, kajti tudi
splošno znano stvar je včasih treba osvežiti.

NOVA TVORBA V ZGODOVINI KRŠČANSTVA
V 16. stoletju je bila Evropa razdeljena na večinsko zahodno in
na manjšinjsko vzhodno krščanstvo. Življenje – politično, kulturno-
duhovno, prosvetno in posvetno – je potekalo pod močnim vplivom
pravoslavne Cerkve na Vzhodu in rimskokatoliške na Zahodu. Prva,
pravoslavna Cerkev, je vedno bolj zgubljala svoj vpliv tam, kamor je
prišel islam, druga, katoliška Cerkev, je v 16. stoletju bila pod moč­nim
vplivom sholastične teologije.
V pravoslavni Cerkvi, ki je svojo popolnoma ločeno pot od kato­liške
Cerkve začela hoditi po velikem razkolu leta 1054, se ni pojavil nihče, ki
bi želel velike reforme, čeprav tudi v tej Cerkvi ni vse temeljilo na Bibliji.
V katoliški Cerkvi, ki je obvladovala velik del evropskega poli­­-
tič­nega in duhovnega sveta, pa je prišlo do vrenja že pred nemško-

211
   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218