Page 242 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 242
PORTRETI
drugih deželah, drugod v tedanji Jugoslaviji in še posebej v ZDA,
ki jih je Mihael Kuzmič vseskozi vzdrževal, ne brez težav, naporov
in tudi odporov.
Na vse to spominjam, da se zavemo, kako Kuzmičeva pot v pub
licistično, raziskovalno in akademsko delo nikakor ni bila nekaj
samoumevnega, nasprotno, kako težavna in zahtevna je bila zanj.
Formalno teološko izobrazbo je dosegel (zato) šele pozno z diplomo
ob delu leta 1991 in magisterijem leta 1997; doktoriral je na Filo
zofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2000. Strokovne prispevke
je začel objavljati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V osem
desetih letih ga že srečamo na strokovnih posvetih o ekumenizmu,
o pravicah verskih manjšin, o prevajanju Svetega pisma v prekmursko
slovenščino. Njegov prispevek Reformacija pri Ogrskih Slovencih in
njena kontinuiteta na velikem mednarodnem simpoziju Reformacija
na Slovenskem ob 400. obletnici smrti Primoža Trubarja v Ljubljani
leta 1987 je bil vključen v III. Trubarjev zbornik ( Slovenska matica in
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Ljubljana 1996).
Dve samostojni znanstveni deli sta nastali v medsebojni povezavi ob
pisanju magistrskega in doktorskega dela. Starejše po času nastanka
(ne pa po objavi), Prvih sedem let: Binkoštno gibanje v Sloveniji v letih
1933–1941 (Ljubljana, 2003), je izčrpna monografija o začetkih bin
koštnega gibanja in Binkoštne cerkve na Slovenskem. Poleg skrbno
dokumentiranih samih zgodovinskih začetkov se avtor loti tudi
zgodovinskih in teoloških vprašanj mesta binkoštnega gibanja v
slovenskem protestantizmu in protestantizmu sploh. Raziskovanje
tega gibanja na Slovenskem ga je neizogibno usmerilo k raziskovanju
prekmurskih izseljencev v ZDA in njihovega življenja. Prav to je tema
njegove disertacije na Filozofski fakulteti, ki jo je kot knjigo izdal
Znanstveno raziskovalni center SAZU leta 2001: Slovenski izseljenci
iz Prekmurja v Bethlehemu, v ZDA 1893–1924: Naselitev in njihove zgodo
vinske, politične, literarne in verske dejavnosti. Avtorjevo raziskovanje je
bilo tudi tema številnih strokovnih in poljudnih objav in predstavitev
v Sloveniji in ZDA.
Poseben rezultat raziskovanja življenja slovenskih izseljencev v
ZDA je tudi Kuzmičev odločilen prispevek, da sta postala tudi v
domov ini svojih staršev – izvira iz okolice Ribnice – znana ameriški
240
drugih deželah, drugod v tedanji Jugoslaviji in še posebej v ZDA,
ki jih je Mihael Kuzmič vseskozi vzdrževal, ne brez težav, naporov
in tudi odporov.
Na vse to spominjam, da se zavemo, kako Kuzmičeva pot v pub
licistično, raziskovalno in akademsko delo nikakor ni bila nekaj
samoumevnega, nasprotno, kako težavna in zahtevna je bila zanj.
Formalno teološko izobrazbo je dosegel (zato) šele pozno z diplomo
ob delu leta 1991 in magisterijem leta 1997; doktoriral je na Filo
zofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2000. Strokovne prispevke
je začel objavljati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V osem
desetih letih ga že srečamo na strokovnih posvetih o ekumenizmu,
o pravicah verskih manjšin, o prevajanju Svetega pisma v prekmursko
slovenščino. Njegov prispevek Reformacija pri Ogrskih Slovencih in
njena kontinuiteta na velikem mednarodnem simpoziju Reformacija
na Slovenskem ob 400. obletnici smrti Primoža Trubarja v Ljubljani
leta 1987 je bil vključen v III. Trubarjev zbornik ( Slovenska matica in
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Ljubljana 1996).
Dve samostojni znanstveni deli sta nastali v medsebojni povezavi ob
pisanju magistrskega in doktorskega dela. Starejše po času nastanka
(ne pa po objavi), Prvih sedem let: Binkoštno gibanje v Sloveniji v letih
1933–1941 (Ljubljana, 2003), je izčrpna monografija o začetkih bin
koštnega gibanja in Binkoštne cerkve na Slovenskem. Poleg skrbno
dokumentiranih samih zgodovinskih začetkov se avtor loti tudi
zgodovinskih in teoloških vprašanj mesta binkoštnega gibanja v
slovenskem protestantizmu in protestantizmu sploh. Raziskovanje
tega gibanja na Slovenskem ga je neizogibno usmerilo k raziskovanju
prekmurskih izseljencev v ZDA in njihovega življenja. Prav to je tema
njegove disertacije na Filozofski fakulteti, ki jo je kot knjigo izdal
Znanstveno raziskovalni center SAZU leta 2001: Slovenski izseljenci
iz Prekmurja v Bethlehemu, v ZDA 1893–1924: Naselitev in njihove zgodo
vinske, politične, literarne in verske dejavnosti. Avtorjevo raziskovanje je
bilo tudi tema številnih strokovnih in poljudnih objav in predstavitev
v Sloveniji in ZDA.
Poseben rezultat raziskovanja življenja slovenskih izseljencev v
ZDA je tudi Kuzmičev odločilen prispevek, da sta postala tudi v
domov ini svojih staršev – izvira iz okolice Ribnice – znana ameriški
240
