Page 246 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 246
PREVODI
10. Kakor ravna neumno človek, če udje delajo kaj brez glave, tako
da sami sebe ranijo in si škodijo, tako tudi udje Kristusovi ravnajo
neumno, če poskušajo kaj storiti brez svoje glave, Kristusa; udarjajo
in obtežujejo sami sebe z nespametnimi zakoni.
11. Zato vidimo, da so naredbe tako imenovanih duhovnikov o
svojem razkošju, bogastvu, stanu, titulah, zakonih neki vzrok vse
neumnosti; zakaj ne ujemajo se z glavo.
12. Ravnajo torej neumno, ne zavoljo glave – saj se na vse pretege
trudijo, da bi le-to po milosti Božji spet spravili na svetlo –, temveč
ker se jih noče več pustiti uganjati neumnost, temveč se hoče le slušati
glavo.
13. Če slušaš glavo, se jasno in razločno naučiš Božje volje, in
človeka njegov duh pritegne k Njemu in spremeni v Njega.
14. Zato naj vsi krščanski ljudje vlože največji trud v to, da se bo
vsepovsod pridigal edino Kristusov evangelij;
15. zakaj v veri vanj sestoji naše odrešenje in v neveri naše pogub
ljenje; zakaj vsa resnica je jasna v njem.
16. V evangeliju se naučiš, da človeški nauki in naredbe nimajo
nobenega haska za blaženost.
O papežu
17. Da je Kristus edini, večni, najvišji svečenik. Iz tega razvidimo, da
se tisti, ki so se izdajali za vrhovne svečenike, upirajo časti in oblasti
Kristusovi, jo celo zametavajo.
O maši
18. Da je Kristus, ki je sam sebe nekoč daroval, neka na veke delujoča
in plačujoča daritev za grehe vseh vernih. Iz tega se spozna, da maša
ni daritev, temveč je ponovno spominjanje daritve in zagot avljanje
odrešenja, ki nam ga je dosegel Kristus.
O priprošnji svetnikov
19. Da je edino Kristus srednik med Bogom in nami.
20. Da nam Bog hoče vse reči dati v njegovem imenu. Iz tega izhaja,
da za onstranstvo ne potrebujemo drugega srednika kot njega.
244
10. Kakor ravna neumno človek, če udje delajo kaj brez glave, tako
da sami sebe ranijo in si škodijo, tako tudi udje Kristusovi ravnajo
neumno, če poskušajo kaj storiti brez svoje glave, Kristusa; udarjajo
in obtežujejo sami sebe z nespametnimi zakoni.
11. Zato vidimo, da so naredbe tako imenovanih duhovnikov o
svojem razkošju, bogastvu, stanu, titulah, zakonih neki vzrok vse
neumnosti; zakaj ne ujemajo se z glavo.
12. Ravnajo torej neumno, ne zavoljo glave – saj se na vse pretege
trudijo, da bi le-to po milosti Božji spet spravili na svetlo –, temveč
ker se jih noče več pustiti uganjati neumnost, temveč se hoče le slušati
glavo.
13. Če slušaš glavo, se jasno in razločno naučiš Božje volje, in
človeka njegov duh pritegne k Njemu in spremeni v Njega.
14. Zato naj vsi krščanski ljudje vlože največji trud v to, da se bo
vsepovsod pridigal edino Kristusov evangelij;
15. zakaj v veri vanj sestoji naše odrešenje in v neveri naše pogub
ljenje; zakaj vsa resnica je jasna v njem.
16. V evangeliju se naučiš, da človeški nauki in naredbe nimajo
nobenega haska za blaženost.
O papežu
17. Da je Kristus edini, večni, najvišji svečenik. Iz tega razvidimo, da
se tisti, ki so se izdajali za vrhovne svečenike, upirajo časti in oblasti
Kristusovi, jo celo zametavajo.
O maši
18. Da je Kristus, ki je sam sebe nekoč daroval, neka na veke delujoča
in plačujoča daritev za grehe vseh vernih. Iz tega se spozna, da maša
ni daritev, temveč je ponovno spominjanje daritve in zagot avljanje
odrešenja, ki nam ga je dosegel Kristus.
O priprošnji svetnikov
19. Da je edino Kristus srednik med Bogom in nami.
20. Da nam Bog hoče vse reči dati v njegovem imenu. Iz tega izhaja,
da za onstranstvo ne potrebujemo drugega srednika kot njega.
244
