Page 251 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 251
HULDRYCH ZWINGLI
O odpravi zlorab
64. Od vseh teh, ki spoznajo svojo zmoto, naj se ne terja vračilo,
temveč naj se jih pusti umreti v miru in se naj po tem z njihovimi
dohodki ukrene po krščanski ljubezni.
65. Tiste, ki svoje zmote ne spoznajo, bo sodil Bog po svoji pra
vičnosti. Zato naj se na njih ne izvajajo nobene telesne kazni, razen
če se tako nedostojno obnašajo, da bi se jih drugače ne moglo obrav
navati.
66. Vsi duhovski predpostavljeni naj se takoj ponižajo in povzdig
nejo le Kristusov križ, ne pa skrinje z denarjem, ali pa bodo propadli;
zakaj sekira je že postavljena na korenino drevesa.
67. Če bi kdo bil željan disputirati z menoj zastran činža, desetine,
nekrščenih otrok, birme, se rad ponujam za odgovore.
Tu naj nihče ne poskuša polemizirati s sofistiko ali človeškim
česnanjem, temveč naj pride, tako da priznava sveto pismo kot razsod
nika, da bi bodisi našel resnico, bodisi jo obdržal, če jo je, kot jaz
upam zase, že našel.
Naj bo v Božjih rokah!
*
HULDRYCH ZWINGLI je bil rojen 1. januarja 1484, se šolal v
Baslu, Bernu, na dunajski univerzi, naposled v Baslu (1502–06). Kot
magister je nato prevzel župnijo v Glarusu (1506–16), nato v Einsie
delnu (1516–18), od 1. januarja 1519 do smrti 1531 v Zürichu.
Na Zwinglijevo prošnjo je sklenil mali in veliki svet Züricha, naj
se 29. januarja 1523 v mestu opravi disput o veri; zgodovina ga je
zabeležila kot »Prvi züriški disput«. Udeležilo se ga je okoli 600 oseb.
Za disput je Zwingli kot povzetek svojega dotedanjega oznanjanja
napisal 67 artikulov, imenovanih tudi »Zaključki [Schlussreden]«,
in se ponudil, da jih bo v disputu zagovarjal. Po koncu disputa je
svet razglasil sodbo, ki je nastala že na podlagi dopoldanskega dela
disputa:
249
O odpravi zlorab
64. Od vseh teh, ki spoznajo svojo zmoto, naj se ne terja vračilo,
temveč naj se jih pusti umreti v miru in se naj po tem z njihovimi
dohodki ukrene po krščanski ljubezni.
65. Tiste, ki svoje zmote ne spoznajo, bo sodil Bog po svoji pra
vičnosti. Zato naj se na njih ne izvajajo nobene telesne kazni, razen
če se tako nedostojno obnašajo, da bi se jih drugače ne moglo obrav
navati.
66. Vsi duhovski predpostavljeni naj se takoj ponižajo in povzdig
nejo le Kristusov križ, ne pa skrinje z denarjem, ali pa bodo propadli;
zakaj sekira je že postavljena na korenino drevesa.
67. Če bi kdo bil željan disputirati z menoj zastran činža, desetine,
nekrščenih otrok, birme, se rad ponujam za odgovore.
Tu naj nihče ne poskuša polemizirati s sofistiko ali človeškim
česnanjem, temveč naj pride, tako da priznava sveto pismo kot razsod
nika, da bi bodisi našel resnico, bodisi jo obdržal, če jo je, kot jaz
upam zase, že našel.
Naj bo v Božjih rokah!
*
HULDRYCH ZWINGLI je bil rojen 1. januarja 1484, se šolal v
Baslu, Bernu, na dunajski univerzi, naposled v Baslu (1502–06). Kot
magister je nato prevzel župnijo v Glarusu (1506–16), nato v Einsie
delnu (1516–18), od 1. januarja 1519 do smrti 1531 v Zürichu.
Na Zwinglijevo prošnjo je sklenil mali in veliki svet Züricha, naj
se 29. januarja 1523 v mestu opravi disput o veri; zgodovina ga je
zabeležila kot »Prvi züriški disput«. Udeležilo se ga je okoli 600 oseb.
Za disput je Zwingli kot povzetek svojega dotedanjega oznanjanja
napisal 67 artikulov, imenovanih tudi »Zaključki [Schlussreden]«,
in se ponudil, da jih bo v disputu zagovarjal. Po koncu disputa je
svet razglasil sodbo, ki je nastala že na podlagi dopoldanskega dela
disputa:
249
