Page 255 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 255
KRONIKA
moralisti, brez ljubezni, bi se vesoljni potop razlival še naprej in božje
odrešenjske zgodovine z ljudmi sploh ne bi bilo.
Toda Bog nas ima rad. Rad nas ima v naši šibkosti in nemoči, rad
nas ima v našem iskanju in v našem trudu na tisočerih poteh. Kajti
vedno znova se najdejo ljudje, ki so pogumni tudi v obupu, ki so
ponosni in ki so zmožni zlomiti, kar jih utesnjuje.
In tako sem prepričan, da bo veliko delo slovenskih protestan
tov ostalo trajno zapisano v srca Slovencev, kajti imelo je ima tudi
ekumensko razsežnost. Ekumensko razsežnost v tem: če Bog gre z
nami, čemu potem ljudje ne bi šli drug z drugim, čemu drug z drugim
ne bi dobro shajali, čeprav ne mislimo vsi enako. Vsak od nas lahko
namreč nekaj prispeva k harmoniji ali disharmoniji. Gotovo pa ne bi
bilo tudi nič narobe, če bi se morda malo več prepustili tudi v Božje
roke, morda bi bilo potem disharmonije nekaj manj.
Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo.
Tako nam pravi torej Božja beseda. Spominjanje pa je vedno tudi
obveza. Obveza uresničevanja tistega, kar ima dobre možnosti, da
bo od Gospoda vinograda prepoznano kot nekaj dobrega. Naj bodo
torej tudi naša dela med temi, ki bodo prepoznana kot dobra. Za
prihodnost človeštva namreč ni nič bolj pomembno in potrebno,
kot če bomo znali biti ljudje sprave, ljubezni, odpuščanja in dobrote.
Tega sveta in njegove revščine stoternih podob namreč ne bo rešila
le ekonomija, ampak ljudje, ki bomo videli svojega bližnjega in zanj
kaj dobrega storili.
Vemo, da to vedno ni lahko in da je naše početje marsikdaj le
kapljica v morje, toda če te kapljice ne bi bilo, kot je zapisala mati
Terezija, tudi morja ne bi bilo.
Drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti
dolžan.« To so besede, ki spadajo v življenje mnogih velikih ljudi. Tudi
v Trubarjevo in na njegovo življenjsko pot.
Ta pot je našla milost v Gospodovih očeh. In kljub mnogim
težavam je bila blagoslovljena in tudi uspešna, kajti hojena je bila za
svoje ljudstvo, svojo Cerkev, svojo vero, svojega Boga in vse tiste lepe
ideale, brez katerih življenje ne more naprej. Amen.
253
moralisti, brez ljubezni, bi se vesoljni potop razlival še naprej in božje
odrešenjske zgodovine z ljudmi sploh ne bi bilo.
Toda Bog nas ima rad. Rad nas ima v naši šibkosti in nemoči, rad
nas ima v našem iskanju in v našem trudu na tisočerih poteh. Kajti
vedno znova se najdejo ljudje, ki so pogumni tudi v obupu, ki so
ponosni in ki so zmožni zlomiti, kar jih utesnjuje.
In tako sem prepričan, da bo veliko delo slovenskih protestan
tov ostalo trajno zapisano v srca Slovencev, kajti imelo je ima tudi
ekumensko razsežnost. Ekumensko razsežnost v tem: če Bog gre z
nami, čemu potem ljudje ne bi šli drug z drugim, čemu drug z drugim
ne bi dobro shajali, čeprav ne mislimo vsi enako. Vsak od nas lahko
namreč nekaj prispeva k harmoniji ali disharmoniji. Gotovo pa ne bi
bilo tudi nič narobe, če bi se morda malo več prepustili tudi v Božje
roke, morda bi bilo potem disharmonije nekaj manj.
Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo.
Tako nam pravi torej Božja beseda. Spominjanje pa je vedno tudi
obveza. Obveza uresničevanja tistega, kar ima dobre možnosti, da
bo od Gospoda vinograda prepoznano kot nekaj dobrega. Naj bodo
torej tudi naša dela med temi, ki bodo prepoznana kot dobra. Za
prihodnost človeštva namreč ni nič bolj pomembno in potrebno,
kot če bomo znali biti ljudje sprave, ljubezni, odpuščanja in dobrote.
Tega sveta in njegove revščine stoternih podob namreč ne bo rešila
le ekonomija, ampak ljudje, ki bomo videli svojega bližnjega in zanj
kaj dobrega storili.
Vemo, da to vedno ni lahko in da je naše početje marsikdaj le
kapljica v morje, toda če te kapljice ne bi bilo, kot je zapisala mati
Terezija, tudi morja ne bi bilo.
Drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti
dolžan.« To so besede, ki spadajo v življenje mnogih velikih ljudi. Tudi
v Trubarjevo in na njegovo življenjsko pot.
Ta pot je našla milost v Gospodovih očeh. In kljub mnogim
težavam je bila blagoslovljena in tudi uspešna, kajti hojena je bila za
svoje ljudstvo, svojo Cerkev, svojo vero, svojega Boga in vse tiste lepe
ideale, brez katerih življenje ne more naprej. Amen.
253
