Page 250 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 250
PREVODI

O odpuščanju greha
50. Bog edini odpušča grehe prek Jezusa Kristusa, našega Gospoda.
51. Kdor kaj takega dovoljuje kreaturi, ta odteguje Bogu čast in jo
daje tistemu, ki ni Bog. To pa je pravo malikovalstvo.
52. Zategadelj spovedi, ki jo izrečeš spovedniku ali bližnjemu, ne
smemo imeti za odpuščanje greha, temveč za spraševanje za nasvet.
53. Naložena dela pokore prihajajo iz človeške presoje – izvzemši
izobčenje –; ne odjemljejo greha, temveč se nalagajo le, da bi se drugi
ob njih prestrašili.
54. Kristus je nosil vse naše bolečine in trpljenje.
Kdor zdaj delom pokore pripisuje, kar pritiče edino Kristusu, ta se
moti in žali Boga.
55. Kdor pravi, da se skesanemu človeku kakršen že bodi greh ne
more odpustiti, ta ni ne Božji ne Petrov namestnik, temveč je hudičev
namestnik.
56. Kdor določene grehe odpušča le zavoljo denarja, je pajdaš Si-
mona in Bileama in pravi apostol hudiča.

O vicah
57. Resnično sveto pismo ne ve ničesar o kakih vicah po tem
življenju.
58. Razsodba o pokojnikih je znana le Bogu.
59. Čim manj nam je Bog o tem dal kaj vedeti, tem manj smemo
poskušati o tem kaj vedeti.
60. Če zaskrbljen človek kliče Boga za milost za umrle, tega ne zam­
etavam. A da bi to vezali na določeno dobo in lagali zavoljo dobička,
ni človeško, temveč je hudičevsko.

O duhovništvu
61. O karakterju, ki so si ga zadnje čase prideli duhovniki, sveto
pismo nič ne ve.
62. Sveto pismo ne pozna tudi nobenih drugih duhovnikov kot
te, ki oznanjajo Božjo besedo.
63. Tem se pravi izkazovati čast, to je: oskrbovati s telesno hrano.

248
   245   246   247   248   249   250   251   252   253   254   255