Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 59
EDO [KULJ
posvetiti, da bi s tem dokazal svojo vdano hvaležnost za vse imenitne
in velike dobrote, ki jih je Vaša milost mnogo in milostno izkazala iz
prave junaške vneme vsej krščanski reformirani Cerkvi na Kranjskem
in obenem tudi meni, nevrednemu cerkvenemu služabniku […]
Dano v Tübingenu, na dan sv. Katarine 1595. Vaše milosti vdani
in poslušni m. Felicijan Trubar.« (Rupel, 1934/1966:392-393.)
Sledi Trubarjevo Pričovane o cerkvenem petju, nato pa takoj začetek
prve pesmi iz Catechismusa 1550. Paginacija se začne na tem mestu in
gre do CCCLV. Notni tisk je jasnejši, črke so večje, celotna pesmarica
pa je nekoliko manj pregledna.
Felicijan Trubar je sprejel vseh 62 napevov iz Dalmatinove pe
smarice 1584 ter dodal sedem novih. Tako je skupaj 69 napevov.
Med novimi napevi je Marija dečla žegnana, ki so jo leta 1678 sprejele
Bratovske bukvice Matija Kastelca, ki je prvi katoliški molitvenik s
šestimi napevi. Prva prava katoliška pesmarica je izšla šele leta 1729.
Tako Marijina pesem Marija dečla žegnana, ki je prepesnjen Magnificat,
pne most med protestantskimi in katoliškimi pesmaricami; še več:
med zadnjo protestantsko in prvo katoliško pesmarico!
Ta celi catehismus 1595 je ohranjen vsaj v dveh izvodih, od katerih
je eden v Ljubljani, drugi pa v Gorici.
SPLOŠNA OPAZOVANJA
Slovenski protestantski voditelji so za svoje pesmi črpali iz nem
ških predlog, in sicer tako po literarni kot po glasbeni plati. Razlika
je v tem, da so bili na literarni plati precej bolj samostojni kot na
glasbeni. Večina pesmi so samostojne pesnitve. To velja tudi za
tiste pesmi, ki imajo na začetku latinski ali nemški naslov. »Trubar
vzame iz nemških pesmaric tekst, ga prevede in brez napeva priobči
v slovenski pesmarici; k napevu pa zloži novo, smiselno sorodno
pesem, tako da imamo pri teh napevih dvojno besedilo, prevod in
samostojno pesnitev.« (Čerin, 1908:133-134.) Slovenski reformatorji
niso samo utemeljitelji knjižnega jezika in spretni prevajalci, ampak
tudi samostojni pesniki. Zato lahko mnogo besedil slovenskih
protestantskih pesmi imamo za izvirne pesnitve. Kakšno delo je
57
posvetiti, da bi s tem dokazal svojo vdano hvaležnost za vse imenitne
in velike dobrote, ki jih je Vaša milost mnogo in milostno izkazala iz
prave junaške vneme vsej krščanski reformirani Cerkvi na Kranjskem
in obenem tudi meni, nevrednemu cerkvenemu služabniku […]
Dano v Tübingenu, na dan sv. Katarine 1595. Vaše milosti vdani
in poslušni m. Felicijan Trubar.« (Rupel, 1934/1966:392-393.)
Sledi Trubarjevo Pričovane o cerkvenem petju, nato pa takoj začetek
prve pesmi iz Catechismusa 1550. Paginacija se začne na tem mestu in
gre do CCCLV. Notni tisk je jasnejši, črke so večje, celotna pesmarica
pa je nekoliko manj pregledna.
Felicijan Trubar je sprejel vseh 62 napevov iz Dalmatinove pe
smarice 1584 ter dodal sedem novih. Tako je skupaj 69 napevov.
Med novimi napevi je Marija dečla žegnana, ki so jo leta 1678 sprejele
Bratovske bukvice Matija Kastelca, ki je prvi katoliški molitvenik s
šestimi napevi. Prva prava katoliška pesmarica je izšla šele leta 1729.
Tako Marijina pesem Marija dečla žegnana, ki je prepesnjen Magnificat,
pne most med protestantskimi in katoliškimi pesmaricami; še več:
med zadnjo protestantsko in prvo katoliško pesmarico!
Ta celi catehismus 1595 je ohranjen vsaj v dveh izvodih, od katerih
je eden v Ljubljani, drugi pa v Gorici.
SPLOŠNA OPAZOVANJA
Slovenski protestantski voditelji so za svoje pesmi črpali iz nem
ških predlog, in sicer tako po literarni kot po glasbeni plati. Razlika
je v tem, da so bili na literarni plati precej bolj samostojni kot na
glasbeni. Večina pesmi so samostojne pesnitve. To velja tudi za
tiste pesmi, ki imajo na začetku latinski ali nemški naslov. »Trubar
vzame iz nemških pesmaric tekst, ga prevede in brez napeva priobči
v slovenski pesmarici; k napevu pa zloži novo, smiselno sorodno
pesem, tako da imamo pri teh napevih dvojno besedilo, prevod in
samostojno pesnitev.« (Čerin, 1908:133-134.) Slovenski reformatorji
niso samo utemeljitelji knjižnega jezika in spretni prevajalci, ampak
tudi samostojni pesniki. Zato lahko mnogo besedil slovenskih
protestantskih pesmi imamo za izvirne pesnitve. Kakšno delo je
57
