Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 56
RAZPRAVE, [TUDIJE
podnaslova), ki bi lahko veljala za postno; dve velikonočni, poleg
omenjene brez not (Grafenauer, 1942:91-93); dve binkoštni, od ka
terih je omenjena brez not. Sledijo splošne pesmi, predvsem prepes
nitve psalmov, npr. Molitov izpuvid Davida (Ps 51) ali Ta CXXX. Psalm,
ali obredne, npr. za pogreb. Zanimivo, da so tri himne iz Molitvenega
bog oslužja, kot se po bogoslužni prenovi Drugega vatikanskega kon
cila imenuje oficij: Moja duša za večernice, Hvaljen za hvalnice in Zdaj
odpuščaš za sklepnice. Pomeni, da so te dele oficija peli skupaj v cerkvi.
Ta celi catehismus 1574 je ohranjen v enem samem izvodu. Unikat
hranijo v univerzitetni knjižnici v Tübingenu (sig. Gi 377).
TA CELI CATEHISMUS, ENI PSALMI 1584
Tretja pesmarica slovenskih protestantov ima slovenski naslov:
Ta celi catehismus, eni psalmi inu teh vekših godov stare in nove kerščanske
peisni od P. Truberja, S. Krelja inu od drugih zložene inu z dostemi lepimi
duhovnimi pejsmi pobulšane […] V Bitembergi, Anno M. D. LXXXIIII.
Vmes je vrstica iz Pisma Kološanom: »Coloss: 3. Verbum Christi habitet
in vobis abundanter: in omni sapientia, docentes et commonentes
vosmetipsos in psalmis et hymnis et canticis spiritualibus, in gratia
canentes in cordibus vestri Deo.« V sodobnem prevodu: »Kristusova
beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj
poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi
v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kol 3,16.) Zanimivo, da
pesmarica nima nemškega podnaslova. Avtor sicer na naslovnici ni
naveden, vendar je jasno, da je Jurij Dalmatin, ki je podpisan pod
posvetilom Juriju Khislu.
Na tretji strani je omenjeno Dalmatinovo posvetilo Juriju Khislu
v nemščini. O svojem delu med drugim pravi: »Plemenitemu in
pravičnemu gospodu Juriju Khislu s Fužin in Konjic, dednemu
deželnemu lovskemu mojstru Kranjske in Slovenske marke, upra
vičenemu dediču knežje grofije Goriške, knežje presvitlosti nadvoj
voda Karla Avstrijskega itd. regimentni svetnik itd. mojemu milost
nemu gospodu in patronu […] Izvodi pesmarice večkrat omenjenega
gospoda Trubarja, ki so izšli v tisku leta 67-ega v slavnem imenu
Vašega blagorodja, pa so že zdavnaj pošli; zbral sem torej večji del
54
podnaslova), ki bi lahko veljala za postno; dve velikonočni, poleg
omenjene brez not (Grafenauer, 1942:91-93); dve binkoštni, od ka
terih je omenjena brez not. Sledijo splošne pesmi, predvsem prepes
nitve psalmov, npr. Molitov izpuvid Davida (Ps 51) ali Ta CXXX. Psalm,
ali obredne, npr. za pogreb. Zanimivo, da so tri himne iz Molitvenega
bog oslužja, kot se po bogoslužni prenovi Drugega vatikanskega kon
cila imenuje oficij: Moja duša za večernice, Hvaljen za hvalnice in Zdaj
odpuščaš za sklepnice. Pomeni, da so te dele oficija peli skupaj v cerkvi.
Ta celi catehismus 1574 je ohranjen v enem samem izvodu. Unikat
hranijo v univerzitetni knjižnici v Tübingenu (sig. Gi 377).
TA CELI CATEHISMUS, ENI PSALMI 1584
Tretja pesmarica slovenskih protestantov ima slovenski naslov:
Ta celi catehismus, eni psalmi inu teh vekših godov stare in nove kerščanske
peisni od P. Truberja, S. Krelja inu od drugih zložene inu z dostemi lepimi
duhovnimi pejsmi pobulšane […] V Bitembergi, Anno M. D. LXXXIIII.
Vmes je vrstica iz Pisma Kološanom: »Coloss: 3. Verbum Christi habitet
in vobis abundanter: in omni sapientia, docentes et commonentes
vosmetipsos in psalmis et hymnis et canticis spiritualibus, in gratia
canentes in cordibus vestri Deo.« V sodobnem prevodu: »Kristusova
beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj
poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi
v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kol 3,16.) Zanimivo, da
pesmarica nima nemškega podnaslova. Avtor sicer na naslovnici ni
naveden, vendar je jasno, da je Jurij Dalmatin, ki je podpisan pod
posvetilom Juriju Khislu.
Na tretji strani je omenjeno Dalmatinovo posvetilo Juriju Khislu
v nemščini. O svojem delu med drugim pravi: »Plemenitemu in
pravičnemu gospodu Juriju Khislu s Fužin in Konjic, dednemu
deželnemu lovskemu mojstru Kranjske in Slovenske marke, upra
vičenemu dediču knežje grofije Goriške, knežje presvitlosti nadvoj
voda Karla Avstrijskega itd. regimentni svetnik itd. mojemu milost
nemu gospodu in patronu […] Izvodi pesmarice večkrat omenjenega
gospoda Trubarja, ki so izšli v tisku leta 67-ega v slavnem imenu
Vašega blagorodja, pa so že zdavnaj pošli; zbral sem torej večji del
54
