Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 114
RAZPRAVE, [TUDIJE
omenjamo korespondenčne stike, je gotovo treba omeniti dopisovanje
med Vlačićem in Matijo Klombnerjem, sploh pa nas zanima, kakšno
vlogo je imel Matija Klombner v reformacijskih dogajanjih 16. stoletja,
kakšna je bila njegova vloga v odnosih med tedanjimi slovenskimi in
hrvaškimi protestanti, zakaj naj bi ga imenovali flacijanca,7 predvsem
pa se sprašujemo, zakaj je Klombner v slovenski literarni in duhovni
zgodovini manj omenjan.
Matija Klombner, organizator protestantizma in pobudnik
prevajanja v slovenski ter hrvaški jezik
Matija Klombner je gotovo ena od kontroverznih osebnosti slo
venske reformacije. Predvsem je večkrat omenjen kot mož, ki je sprva
spodbudil P. Trubarja k novi veri in prevajanju v slovenski jezik,
kasneje pa se je od njega oddaljil oziroma naj bi celo postal njegov
sovražnik. Slovenski biografski leksikon mu namenja krajše geslo,
iz katerega moremo razbrati, da je bil Matija Klombner organizator
protestantizma v Ljubljani, kjer so se že leta 1527 okoli njega zbirali
protestantsko misleči, njegova hiša pa je bila njihovo zbirališče. Leta
1529 je bil deželni pisar, 1530 tajnik deželnega sodišča, 1548–49
protipisar kranjskega vicedomata. Bil je v tesnih stikih z I. Ungnadom.
Že pred 1560 je izgubil vse svoje službe in živel kot zasebnik ter hišni
posestnik v Ljubljani. Bil je nemiren duh brez globlje izobrazbe, intrigant
in ambiciozen agitator. Nasprotje med njim in Trubarjem se je posebej
ostro pokazalo, ko je Trubar 1561 dobil v vpogled njegovo rokopisno
zbirko slovenskih cerkvenih pesmi, ki jo je zaradi pomanjkljive vsebine
in oblike, posebno pa zaradi izrazite protikatoliške osti odklonil.
Klombner jih je za Trubarjevim hrbtom poslal 1562 Ung nadu v
Urach; izšle so pod Trubarjevim imenom v Tübingenu 1563. Knjiga
7 Flacianizem je ena od protestantskih smeri 16. stoletja, imenovana po njenem
začetniku Matiji Vlaćiću Iliriku (lat. Mathias Flacius Illyricus; *1520 Labin,
†1575 Frankfurt), hrvaškem reformatorju. Bil je Melanchthonov učenec in v
stikih z M. Luthrom. Po Luthrovi smrti se je sprl z Melanchthonom zaradi
Augsburške veroizpovedi, ki da je po njegovem preveč prizanašala katoliškim
načelom.
114
omenjamo korespondenčne stike, je gotovo treba omeniti dopisovanje
med Vlačićem in Matijo Klombnerjem, sploh pa nas zanima, kakšno
vlogo je imel Matija Klombner v reformacijskih dogajanjih 16. stoletja,
kakšna je bila njegova vloga v odnosih med tedanjimi slovenskimi in
hrvaškimi protestanti, zakaj naj bi ga imenovali flacijanca,7 predvsem
pa se sprašujemo, zakaj je Klombner v slovenski literarni in duhovni
zgodovini manj omenjan.
Matija Klombner, organizator protestantizma in pobudnik
prevajanja v slovenski ter hrvaški jezik
Matija Klombner je gotovo ena od kontroverznih osebnosti slo
venske reformacije. Predvsem je večkrat omenjen kot mož, ki je sprva
spodbudil P. Trubarja k novi veri in prevajanju v slovenski jezik,
kasneje pa se je od njega oddaljil oziroma naj bi celo postal njegov
sovražnik. Slovenski biografski leksikon mu namenja krajše geslo,
iz katerega moremo razbrati, da je bil Matija Klombner organizator
protestantizma v Ljubljani, kjer so se že leta 1527 okoli njega zbirali
protestantsko misleči, njegova hiša pa je bila njihovo zbirališče. Leta
1529 je bil deželni pisar, 1530 tajnik deželnega sodišča, 1548–49
protipisar kranjskega vicedomata. Bil je v tesnih stikih z I. Ungnadom.
Že pred 1560 je izgubil vse svoje službe in živel kot zasebnik ter hišni
posestnik v Ljubljani. Bil je nemiren duh brez globlje izobrazbe, intrigant
in ambiciozen agitator. Nasprotje med njim in Trubarjem se je posebej
ostro pokazalo, ko je Trubar 1561 dobil v vpogled njegovo rokopisno
zbirko slovenskih cerkvenih pesmi, ki jo je zaradi pomanjkljive vsebine
in oblike, posebno pa zaradi izrazite protikatoliške osti odklonil.
Klombner jih je za Trubarjevim hrbtom poslal 1562 Ung nadu v
Urach; izšle so pod Trubarjevim imenom v Tübingenu 1563. Knjiga
7 Flacianizem je ena od protestantskih smeri 16. stoletja, imenovana po njenem
začetniku Matiji Vlaćiću Iliriku (lat. Mathias Flacius Illyricus; *1520 Labin,
†1575 Frankfurt), hrvaškem reformatorju. Bil je Melanchthonov učenec in v
stikih z M. Luthrom. Po Luthrovi smrti se je sprl z Melanchthonom zaradi
Augsburške veroizpovedi, ki da je po njegovem preveč prizanašala katoliškim
načelom.
114
