Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 117
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
razpečavanjem hrvaških tiskov. Manj jasna pa je Klombnerjeva verska
usmerjenost v smislu protestantske veroizpovedi 16. stoletja.
France Kidrič si je zastavil vprašanje, ali je Matija Klombner v svoji
verski usmeritvi vplival na Primoža Trubarja ali pa je ta vpliv šel v
nasprotni smeri, se pravi, da je Trubar vplival na Klombnerja. Na to
vprašanje je odgovoril sam: oba akterja slovenskega 16. stoletja sta se
že od leta 1535 razvijala samostojno in neodvisno drug od drugega
in sta v času, ko sta se neposredno srečala, že imela izoblikovano vsak
svojo ideologijo.14
Jasnejši odgovor na vprašanje o Klombnerjevi vlogi v duhovnem
gibanju slovenskega 16. stoletja nam daje ddr. Igor Grdina, ki po
Ruplu in Kidriču namenja več pozornosti Matiji Klombnerju in
njegovemu delu. Po Grdini je duhovna in intelektualna podoba Matije
Klombnerja, ki je med ljubljanskimi kritiki poznosrednjev eškega in
renesančnega katolicizma bil sprva osrednji organizacijski duh, bila
v prvi polovici 16. stoletja presenetljivo brezizrazna. Miselno je bil
gotovo močno navezan na nemške centre reformacije, pozneje pa je
obsojal Trubarjev zwinglijanizem – čeprav se je ta predvsem zavzemal
za enotnost pod zürinško in luteransko usmerjenim »evangelijem
brez človeških dodatkov«, in se v svoji teologiji prepuščal vplivom
obeh vse do sklepa svoje Cerkovne ordninge (1564). Klombner, ki
se je nagibal prej k delitvi kot k povezovanju, v sporazumevanju
med kristjani različnih usmeritev ni videl prednosti niti možnosti.15
Grdina ugotavlja, da je več kot verjetno, da je Klombner, ki ni bil
duhovnik, doktrinarne osnove svojega verovanja prevzel od drugih.
Kot primer zavračanja lahko postavimo Klombnerjevo stališče
do slovenske Cerkovne ordninge. Trubarjeva Cerkovna ordninga iz leta
1564 je bila namreč sestavljena iz württemberške, mecklenburške, pa
tudi iz nekaterih drugih. Danes govorimo o tem, da je Trubar zavzel
svojo lastno (slovensko) pot v protestantizem.16 Klombner je Trubar
14 F. Kidrič, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja. V: isti, Izbrani spisi I. Ljubljana:
SAZU, 1978, 85.
15 I. Grdina, Reformationsströme im slowenischen Raum im 16. Jahrhundert. V: Biblia
Slavica. Kommentare. Paderborn-München-Wien-Zürich: Ferdinand Schöningh,
2006, 16.
16 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja.
117
razpečavanjem hrvaških tiskov. Manj jasna pa je Klombnerjeva verska
usmerjenost v smislu protestantske veroizpovedi 16. stoletja.
France Kidrič si je zastavil vprašanje, ali je Matija Klombner v svoji
verski usmeritvi vplival na Primoža Trubarja ali pa je ta vpliv šel v
nasprotni smeri, se pravi, da je Trubar vplival na Klombnerja. Na to
vprašanje je odgovoril sam: oba akterja slovenskega 16. stoletja sta se
že od leta 1535 razvijala samostojno in neodvisno drug od drugega
in sta v času, ko sta se neposredno srečala, že imela izoblikovano vsak
svojo ideologijo.14
Jasnejši odgovor na vprašanje o Klombnerjevi vlogi v duhovnem
gibanju slovenskega 16. stoletja nam daje ddr. Igor Grdina, ki po
Ruplu in Kidriču namenja več pozornosti Matiji Klombnerju in
njegovemu delu. Po Grdini je duhovna in intelektualna podoba Matije
Klombnerja, ki je med ljubljanskimi kritiki poznosrednjev eškega in
renesančnega katolicizma bil sprva osrednji organizacijski duh, bila
v prvi polovici 16. stoletja presenetljivo brezizrazna. Miselno je bil
gotovo močno navezan na nemške centre reformacije, pozneje pa je
obsojal Trubarjev zwinglijanizem – čeprav se je ta predvsem zavzemal
za enotnost pod zürinško in luteransko usmerjenim »evangelijem
brez človeških dodatkov«, in se v svoji teologiji prepuščal vplivom
obeh vse do sklepa svoje Cerkovne ordninge (1564). Klombner, ki
se je nagibal prej k delitvi kot k povezovanju, v sporazumevanju
med kristjani različnih usmeritev ni videl prednosti niti možnosti.15
Grdina ugotavlja, da je več kot verjetno, da je Klombner, ki ni bil
duhovnik, doktrinarne osnove svojega verovanja prevzel od drugih.
Kot primer zavračanja lahko postavimo Klombnerjevo stališče
do slovenske Cerkovne ordninge. Trubarjeva Cerkovna ordninga iz leta
1564 je bila namreč sestavljena iz württemberške, mecklenburške, pa
tudi iz nekaterih drugih. Danes govorimo o tem, da je Trubar zavzel
svojo lastno (slovensko) pot v protestantizem.16 Klombner je Trubar
14 F. Kidrič, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja. V: isti, Izbrani spisi I. Ljubljana:
SAZU, 1978, 85.
15 I. Grdina, Reformationsströme im slowenischen Raum im 16. Jahrhundert. V: Biblia
Slavica. Kommentare. Paderborn-München-Wien-Zürich: Ferdinand Schöningh,
2006, 16.
16 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja.
117
