Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 113
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
Močneje kot pri Trubarju je mogoče zaslediti Vlačićev vpliv pri
Sebastijanu Krelju, ki je bil učenec Matije Vlačića Ilirika in nekaj
let njegov ožji sodelavec. Vlačićeve ideje so zapustile trajne sledi
v Kreljevi teološki misli, kar veje iz njegovega teološkega traktata
Christlich bedenken iz leta 1562 in nadaljevanja tega traktata v Antithesis
v Otročji bibliji iz leta 1567. Krelj v svojem traktatu iz regensburškega
obdobja 1562 obravnava vprašanje angažiranja laikov v boju proti
sektam znotraj protestantske Cerkve in zunaj nje. Laiki lahko z
božjo pom očjo in s svojim znanjem uspešno branijo pravi nauk in
krivega obsodijo, zato je nujno, da poznajo sekte in ločine znotraj
protestantske vere. V Antithesis 1567 nadaljuje svoje razmišljanje s
tem, da predstavi razlike v nauku med »evangelijskimi« in »papisti«
ter nakaže možnost, kako bi lahko tudi manj učeni razpravljali z
drugov erci. V obeh Kreljevih delih je vseskozi navzoča Vlačićeva misel
o brezkompromisnem soočanju z drugače mislečimi, ko gre za večne
in nespremenljive resnice vere. Neposredne vzporednice lahko naj
demo v Vlačićevi disputaciji iz leta 1562, ko govori o prisili človeka
v njegovi svobodni volji.5
Ko Mihael Kuzmič piše o Vlačićevem vplivu na slovenske refor
matorje, ugotavlja, da so bili Vlačičevi osebni in korespondenčni
stiki s slovenskim protestantizmom predvsem »spodbujevalni in
operativne vsebine«. Študentje iz slovenskih dežel, ki so se šolali pri
njem ali po njegovem priporočilu na drugih univerzah, so prinesli s
seboj v domovino njegovo teološko usmeritev in odločnost, ohraniti
jo. Ta pa vsekakor ni bila tako vplivna in trajna, kakor bi lahko bila,
če bi se lahko šolali v primerni teološki ustanovi v domačem okolju,
kar si je Vlačić srčno želel z ustanovitvijo teološke šole v Celovcu,
Gradcu ali Ljubljani.6 Med Vlačićeve privržence med slovenskimi
protestanti Kuzmič uvršča J. Juričiča, M. Klombnerja in S. Krelja,
poleg teh pa nekatera manj znana imena slovenskega 16. stoletja. Ko
5 F. Krajnc-Vrečko, Vlačićev vpliv v Kreljevi teološki misli. V: Matija Vlačić Ilirik. Zbornik
međunarodnog znanstvenog skupa. Labin: Grad Labin 2004, 197–210; ista, Sebastijan
Krelj in flacianizem. V: V edinosti 56 (2001), 82-90.
6 M. Küzmič: Vpliv Matije Vlačića Ilirika na slovenski protestantizem v 16. stoletju. V:
Matija Vlačić Ilirik. Zbornik međunarodnog znanstvenog skupa. Labin: Grad
Labin 2004, 225–226.
113
Močneje kot pri Trubarju je mogoče zaslediti Vlačićev vpliv pri
Sebastijanu Krelju, ki je bil učenec Matije Vlačića Ilirika in nekaj
let njegov ožji sodelavec. Vlačićeve ideje so zapustile trajne sledi
v Kreljevi teološki misli, kar veje iz njegovega teološkega traktata
Christlich bedenken iz leta 1562 in nadaljevanja tega traktata v Antithesis
v Otročji bibliji iz leta 1567. Krelj v svojem traktatu iz regensburškega
obdobja 1562 obravnava vprašanje angažiranja laikov v boju proti
sektam znotraj protestantske Cerkve in zunaj nje. Laiki lahko z
božjo pom očjo in s svojim znanjem uspešno branijo pravi nauk in
krivega obsodijo, zato je nujno, da poznajo sekte in ločine znotraj
protestantske vere. V Antithesis 1567 nadaljuje svoje razmišljanje s
tem, da predstavi razlike v nauku med »evangelijskimi« in »papisti«
ter nakaže možnost, kako bi lahko tudi manj učeni razpravljali z
drugov erci. V obeh Kreljevih delih je vseskozi navzoča Vlačićeva misel
o brezkompromisnem soočanju z drugače mislečimi, ko gre za večne
in nespremenljive resnice vere. Neposredne vzporednice lahko naj
demo v Vlačićevi disputaciji iz leta 1562, ko govori o prisili človeka
v njegovi svobodni volji.5
Ko Mihael Kuzmič piše o Vlačićevem vplivu na slovenske refor
matorje, ugotavlja, da so bili Vlačičevi osebni in korespondenčni
stiki s slovenskim protestantizmom predvsem »spodbujevalni in
operativne vsebine«. Študentje iz slovenskih dežel, ki so se šolali pri
njem ali po njegovem priporočilu na drugih univerzah, so prinesli s
seboj v domovino njegovo teološko usmeritev in odločnost, ohraniti
jo. Ta pa vsekakor ni bila tako vplivna in trajna, kakor bi lahko bila,
če bi se lahko šolali v primerni teološki ustanovi v domačem okolju,
kar si je Vlačić srčno želel z ustanovitvijo teološke šole v Celovcu,
Gradcu ali Ljubljani.6 Med Vlačićeve privržence med slovenskimi
protestanti Kuzmič uvršča J. Juričiča, M. Klombnerja in S. Krelja,
poleg teh pa nekatera manj znana imena slovenskega 16. stoletja. Ko
5 F. Krajnc-Vrečko, Vlačićev vpliv v Kreljevi teološki misli. V: Matija Vlačić Ilirik. Zbornik
međunarodnog znanstvenog skupa. Labin: Grad Labin 2004, 197–210; ista, Sebastijan
Krelj in flacianizem. V: V edinosti 56 (2001), 82-90.
6 M. Küzmič: Vpliv Matije Vlačića Ilirika na slovenski protestantizem v 16. stoletju. V:
Matija Vlačić Ilirik. Zbornik međunarodnog znanstvenog skupa. Labin: Grad
Labin 2004, 225–226.
113
