Page 265 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 265
KRONIKA
je med potovanjem po grofiji vedno pridigal v treh jezikih, »deutsch,
windisch und walisch«, v nemščini, slovenščini in italijanščini. Tako
tudi v Sv. Križu pri Vipavi, fevdu družine Della Torre, kjer so mu
omogočili, da je pridigal vsem prebivalcem Vipavske doline.
V času obiska v Gorici je Trubarjevo delovanje na Slovenskem
dosegalo vrh. Junija 1561 se je zmagoslavno vrnil v Ljubljano in
prevzel vodenje številčne luteranske skupnosti v vojvodini Kranjski.
Njegova založniška dejavnost v slovenskem jeziku, ki jo je skrivaj začel
leta 1550, je leta 1555 dobila splošno priznanje, zlasti po prevodu
Evangelijev in Apostolskih del (Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta), ki jih
je objavil v Tübingenu v letih 1557–1558. Gre za obsežno zbirko be-
sedil na več kot 900 straneh. Leta 1559 se je Trubar preselil v Urach,
približno petdeset kilometrov zahodno od Tübingena, kjer je name
raval uresničiti svoj veliki projekt: izdajanje prevodov Nove zaveze in
poglavitnih Luthrovih del za prebivalce južnega dela Habsburškega
cesarstva, torej v različnih jezikih in pisavah, kakršni so bili v rabi
v teh deželah. Trubar je podporo za tak načrt je dobil pri baronu
Hansu Ungnadu, ki je bil v sorodu z najvišjimi predstavniki nemške
in hrvaške aristokracije; njegova žena je namreč izhajala iz goriške
veje družine Della Torre. Ungnad je za uresničitev zamisli namenil
veliko svojega denarja, sredstva pa je prejel tudi od najpomembnejših
nemških luteranskih knezov ter od samega sina Ferdinanda I., bodo
čega cesarja Maksimilijana II. Med letoma 1561 in 1565 je Trubar v
tako imenovanem Biblijskem zavodu v Urachu skupaj s svojimi sode-
lavci izdal 37 del v nakladi, ki je obsegala več kot 31 000 izvodov: 4
knjige v slovenščini, 6 v italijanščini, eno v nemščini in 26 v hrvaš čini;
slednje so bile natisnjene v glagolici in cirilici.
Trubar se tudi v Ljubljani, tako kakor v drugih nemških krajih,
kjer je preživel več let svojega izgnanstva, ni posvečal samo vlogi
teologa, temveč predvsem nalogam dušnega pastirja. Leta 1586, ko
je umrl v Derendingenu, je bil dekan med luteranskimi pastorji na
Württemberškem. V drugi polovici 16. stoletja je bil protestantizem
teološko skrajno razdeljen: luteranci niso nasprotovali le helvetski
veroizpovedi, zlasti kalvincem, ampak so tudi med seboj neprestano
polemizirali v imenu čistosti teoretične verske doktrine. V 50. letih
16. stoletja, ko je prebival v Kemptenu ob švicarski meji, je Trubar
265
je med potovanjem po grofiji vedno pridigal v treh jezikih, »deutsch,
windisch und walisch«, v nemščini, slovenščini in italijanščini. Tako
tudi v Sv. Križu pri Vipavi, fevdu družine Della Torre, kjer so mu
omogočili, da je pridigal vsem prebivalcem Vipavske doline.
V času obiska v Gorici je Trubarjevo delovanje na Slovenskem
dosegalo vrh. Junija 1561 se je zmagoslavno vrnil v Ljubljano in
prevzel vodenje številčne luteranske skupnosti v vojvodini Kranjski.
Njegova založniška dejavnost v slovenskem jeziku, ki jo je skrivaj začel
leta 1550, je leta 1555 dobila splošno priznanje, zlasti po prevodu
Evangelijev in Apostolskih del (Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta), ki jih
je objavil v Tübingenu v letih 1557–1558. Gre za obsežno zbirko be-
sedil na več kot 900 straneh. Leta 1559 se je Trubar preselil v Urach,
približno petdeset kilometrov zahodno od Tübingena, kjer je name
raval uresničiti svoj veliki projekt: izdajanje prevodov Nove zaveze in
poglavitnih Luthrovih del za prebivalce južnega dela Habsburškega
cesarstva, torej v različnih jezikih in pisavah, kakršni so bili v rabi
v teh deželah. Trubar je podporo za tak načrt je dobil pri baronu
Hansu Ungnadu, ki je bil v sorodu z najvišjimi predstavniki nemške
in hrvaške aristokracije; njegova žena je namreč izhajala iz goriške
veje družine Della Torre. Ungnad je za uresničitev zamisli namenil
veliko svojega denarja, sredstva pa je prejel tudi od najpomembnejših
nemških luteranskih knezov ter od samega sina Ferdinanda I., bodo
čega cesarja Maksimilijana II. Med letoma 1561 in 1565 je Trubar v
tako imenovanem Biblijskem zavodu v Urachu skupaj s svojimi sode-
lavci izdal 37 del v nakladi, ki je obsegala več kot 31 000 izvodov: 4
knjige v slovenščini, 6 v italijanščini, eno v nemščini in 26 v hrvaš čini;
slednje so bile natisnjene v glagolici in cirilici.
Trubar se tudi v Ljubljani, tako kakor v drugih nemških krajih,
kjer je preživel več let svojega izgnanstva, ni posvečal samo vlogi
teologa, temveč predvsem nalogam dušnega pastirja. Leta 1586, ko
je umrl v Derendingenu, je bil dekan med luteranskimi pastorji na
Württemberškem. V drugi polovici 16. stoletja je bil protestantizem
teološko skrajno razdeljen: luteranci niso nasprotovali le helvetski
veroizpovedi, zlasti kalvincem, ampak so tudi med seboj neprestano
polemizirali v imenu čistosti teoretične verske doktrine. V 50. letih
16. stoletja, ko je prebival v Kemptenu ob švicarski meji, je Trubar
265
