Page 261 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 261
KRONIKA
Negovanje in ohranjanje spomina na to večkrat prezrto obdob-
je naše zgodovine, predvsem pa na slovenske reformatorje je potreb
no, saj nam je prav ta čas in vizionarsko ter napredno delovanje
slov ens kih protestantov omogočilo, da smo iz razdrobljenega, pre
prostega ljudstva prerasli v narod, ki se zaveda svoje vrednosti in
samobitnosti. Omogočilo nam je, da smo »stali inu obstali« vse do
dan ašnjih dni.
Spoštovani, današnji dan in današnji dogodek je prav gotovo tudi
priložnost, da za trenutek izstopimo iz varnih interpretacij pretek
losti, ampak se vprašamo odkrito in neposredno, kako je z nami
danes. Slovenija je po letu 1990 stopila na pot osamosvojitve ter
gospodarskih, družbenih in političnih sprememb, na pot, ki smo si
jo sami izbrali in jo tudi hoteli. Če hočemo priznati ali ne, se je slov-
enska družba v slabih dvajsetih letih zelo spremenila. Od družbe, v
kateri smo bili (skoraj) vsi »enaki v pomanjkanju«, smo se postop oma
spremenili v družbo, ki se je opazno razslojila in uveljavila razlike v
bogastvu, družbenem položaju, političnem vplivanju. Seveda takšne
razlike niso nič nenavadnega, morali smo se jih zavedati, ko smo
ponovno uveljavili svobodno gospodarsko pobudo in preobrazili
nekdanjo »družbeno« lastnino. Čeprav se zavedam, da se nemara ne
bodo vsi strinjali z menoj, vendarle trdim, da smo od takšnega razvoja,
navzlic uveljavljajočim se razlikam, imeli korist vsi, da se je kvaliteta
življenja izboljšala in povečal nabor in izbor družbenih in osebnih
priložnosti za veliko večino prebivalstva.
Toda danes ob gospodarski in finančni krizi, pojavu, na katerega
smo morali računati in je velikemu številu naših sodržavljank in
sodržavljanov omajal pričakovanja in zaupanje v prihodnost, se ven-
darle postavlja vprašanje, ali so vse te razlike, ki izhajajo iz lastn iške
transformacije, legitimne in upravičene. Ali so plod dela, sposobnosti
in prizadevnosti ali pa so vsaj nekatere utemeljene na privilegiranih
dostopih do informacij, moči in finančnih virov? Ali je mogoče ra-
zumeti in sprejeti »slovenski kapitalizem« v prvem desetletju novega
tisočletja kot neomejeno »slo« po bogatenju, ki ga razkrivajo osupljive
razlike v dohodkih in lastnini, in če že hočete, v pojavu »tajkunstva«?
Sprožajo se vprašanja o etičnosti kapitalizma in družbene ureditve,
v kateri živimo!
261
Negovanje in ohranjanje spomina na to večkrat prezrto obdob-
je naše zgodovine, predvsem pa na slovenske reformatorje je potreb
no, saj nam je prav ta čas in vizionarsko ter napredno delovanje
slov ens kih protestantov omogočilo, da smo iz razdrobljenega, pre
prostega ljudstva prerasli v narod, ki se zaveda svoje vrednosti in
samobitnosti. Omogočilo nam je, da smo »stali inu obstali« vse do
dan ašnjih dni.
Spoštovani, današnji dan in današnji dogodek je prav gotovo tudi
priložnost, da za trenutek izstopimo iz varnih interpretacij pretek
losti, ampak se vprašamo odkrito in neposredno, kako je z nami
danes. Slovenija je po letu 1990 stopila na pot osamosvojitve ter
gospodarskih, družbenih in političnih sprememb, na pot, ki smo si
jo sami izbrali in jo tudi hoteli. Če hočemo priznati ali ne, se je slov-
enska družba v slabih dvajsetih letih zelo spremenila. Od družbe, v
kateri smo bili (skoraj) vsi »enaki v pomanjkanju«, smo se postop oma
spremenili v družbo, ki se je opazno razslojila in uveljavila razlike v
bogastvu, družbenem položaju, političnem vplivanju. Seveda takšne
razlike niso nič nenavadnega, morali smo se jih zavedati, ko smo
ponovno uveljavili svobodno gospodarsko pobudo in preobrazili
nekdanjo »družbeno« lastnino. Čeprav se zavedam, da se nemara ne
bodo vsi strinjali z menoj, vendarle trdim, da smo od takšnega razvoja,
navzlic uveljavljajočim se razlikam, imeli korist vsi, da se je kvaliteta
življenja izboljšala in povečal nabor in izbor družbenih in osebnih
priložnosti za veliko večino prebivalstva.
Toda danes ob gospodarski in finančni krizi, pojavu, na katerega
smo morali računati in je velikemu številu naših sodržavljank in
sodržavljanov omajal pričakovanja in zaupanje v prihodnost, se ven-
darle postavlja vprašanje, ali so vse te razlike, ki izhajajo iz lastn iške
transformacije, legitimne in upravičene. Ali so plod dela, sposobnosti
in prizadevnosti ali pa so vsaj nekatere utemeljene na privilegiranih
dostopih do informacij, moči in finančnih virov? Ali je mogoče ra-
zumeti in sprejeti »slovenski kapitalizem« v prvem desetletju novega
tisočletja kot neomejeno »slo« po bogatenju, ki ga razkrivajo osupljive
razlike v dohodkih in lastnini, in če že hočete, v pojavu »tajkunstva«?
Sprožajo se vprašanja o etičnosti kapitalizma in družbene ureditve,
v kateri živimo!
261
