Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 260
KRONIKA
in skupni zgodovinski usodi, ki nam je omogočila, da smo napre
dovali tudi kot narod.
Primož Trubar je nenadomestljivo zaznamoval svoj čas. Podaril
nam je prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku in nas povezal s
takratno sodobno Evropo. Z več kot dvajsetimi knjigami, ki jih je
napisal, je izkazal literarno zmožnost slovenskega jezika, ki so mu
zaradi stoletja dolge odrinjenosti nemalokrat očitali togost, provin
cializem, barbarskost in literarno nesposobnost. Slovence, ki so v
tistem času znali brati, je s svojimi deli razločno in jasno nagovoril.
Philopatridusa Iliricusa oziroma Rodoljuba Ilirskega, kot je Pri
mož Trubar sebe imenoval, sta zaznamovala ljubezen do domovine,
do njegovih »lubih Slovencev« in prepričanje, da je skupen jezik
najpomembnejše, kar združuje. Zato je preprostemu slovenskemu
ljudstvu, potisnjenemu na kulturno in jezikovno obrobje, skušal
približati slovensko besedo in kulturo. In kljub temu, da svojih
rojakov zaradi preganjanosti ni mogel nagovoriti z živo besedo, ni
obupal. V pristnem, iščočem duhu reformacije se je odločil za težjo
pot – Slovence je nagovoril s knjigo, s pisano besedo v domačem
slovenskem jeziku.
Primož Trubar je gotovo eden najpomembnejših oblikovalcev
slovenske kulturne zgodovine. Postavil je temelje slovenskega knjiž
nega jezika in s tem temelje narodnega samozavedanja, samozavesti
in obstoja. Slovenski jezik je povzdignil v krog razvitih knjižnih in
liturgičnih jezikov Evrope in slovenski etnični skupnosti zagotovil
mesto na zemljevidu ljudstev, ki so v burnih časih uspeli preživeti in
se konstituirati kot narod. Z jezikovno uveljavitvijo je najprej med
drznimi narodnimi buditelji, pozneje pa tudi med ostalimi Slovenci
sprožil združevalne procese in zavest o skupni pripadnosti. S tem je
prebudil narodno zavest svojega ljudstva ter naredil prvi drzni korak
na dolgi poti narodove kulturne in politične samostojnosti.
Lansko, Trubarjevo leto je prineslo vrsto raziskav, monografij in
zbornikov o Trubarju in drugih reformatorjih 16. stoletja. S tem pa
se naše zanimanje za ta pomembni čas seveda ni končalo: v pripravi je
obsežen Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, izhajajo
Zbrana dela Primoža Trubarja, prav prejšnji teden pa nas je razveselila
izdaja Trubarjevega Katekizma v sodobni slovenščini.
260
in skupni zgodovinski usodi, ki nam je omogočila, da smo napre
dovali tudi kot narod.
Primož Trubar je nenadomestljivo zaznamoval svoj čas. Podaril
nam je prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku in nas povezal s
takratno sodobno Evropo. Z več kot dvajsetimi knjigami, ki jih je
napisal, je izkazal literarno zmožnost slovenskega jezika, ki so mu
zaradi stoletja dolge odrinjenosti nemalokrat očitali togost, provin
cializem, barbarskost in literarno nesposobnost. Slovence, ki so v
tistem času znali brati, je s svojimi deli razločno in jasno nagovoril.
Philopatridusa Iliricusa oziroma Rodoljuba Ilirskega, kot je Pri
mož Trubar sebe imenoval, sta zaznamovala ljubezen do domovine,
do njegovih »lubih Slovencev« in prepričanje, da je skupen jezik
najpomembnejše, kar združuje. Zato je preprostemu slovenskemu
ljudstvu, potisnjenemu na kulturno in jezikovno obrobje, skušal
približati slovensko besedo in kulturo. In kljub temu, da svojih
rojakov zaradi preganjanosti ni mogel nagovoriti z živo besedo, ni
obupal. V pristnem, iščočem duhu reformacije se je odločil za težjo
pot – Slovence je nagovoril s knjigo, s pisano besedo v domačem
slovenskem jeziku.
Primož Trubar je gotovo eden najpomembnejših oblikovalcev
slovenske kulturne zgodovine. Postavil je temelje slovenskega knjiž
nega jezika in s tem temelje narodnega samozavedanja, samozavesti
in obstoja. Slovenski jezik je povzdignil v krog razvitih knjižnih in
liturgičnih jezikov Evrope in slovenski etnični skupnosti zagotovil
mesto na zemljevidu ljudstev, ki so v burnih časih uspeli preživeti in
se konstituirati kot narod. Z jezikovno uveljavitvijo je najprej med
drznimi narodnimi buditelji, pozneje pa tudi med ostalimi Slovenci
sprožil združevalne procese in zavest o skupni pripadnosti. S tem je
prebudil narodno zavest svojega ljudstva ter naredil prvi drzni korak
na dolgi poti narodove kulturne in politične samostojnosti.
Lansko, Trubarjevo leto je prineslo vrsto raziskav, monografij in
zbornikov o Trubarju in drugih reformatorjih 16. stoletja. S tem pa
se naše zanimanje za ta pomembni čas seveda ni končalo: v pripravi je
obsežen Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, izhajajo
Zbrana dela Primoža Trubarja, prav prejšnji teden pa nas je razveselila
izdaja Trubarjevega Katekizma v sodobni slovenščini.
260
