Page 72 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 72
RAZPRAVE, [TUDIJE
in je temeljil na zvestem posnemanju württemberških predlog. Z
izidom Agende je Dalmatin vsaj deloma realiziral želje in potrebe
(objava obrednika), ki so botrovale nastanku Trubarjeve Cerkovne
ordninge, pa zaradi deželnoknežjih regalij (pravic) in določil augs
burškega verskega miru niso mogle prav zaživeti. Prav zaradi tega sta
bili objava in uporaba celotnega repertorija in še zlasti Agende ključ
nega pomena za razvoj oz. ohranitev protestantizma na Slovenskem
do konca 16. stoletja. Glede na to, da je Dalmatin z objavo Agende
uresničil cilje, ki se jih Trubarju ni posrečilo, in glede na dejstvi, da je
Dalmatin takoj za Trubarjem ustvaril drugi največji besedilni opus
slovenskega slovstva 16. stoletja (sploh pa je Dalmatin edini ustvaril
prevod vsega Svetega pisma) in da je Dalmatin od slovenskih protes
tantskih piscev jezikovno verjetno najbolj koherenten (Dalmatinova
Biblija je v bistvu krona, povzetek in hkrati rekapitulacija vseh naj
pomembnejših jezikovnih in slovstvenih prizadevanj slovenskih pro
testantov), bi lahko izpeljali tezo o »dveh očetih« protestantizma na
Kranjskem oz. tezo o dveh »slovenskih Luthrih« – o Primožu Trub
arju kot začetniku in Juriju Dalmatinu kot nadaljevalcu in dovrše
valcu prizadevanj za protestantizem na Kranjskem. Zato se utegne,
glede na primerjavo recepcije Trubarjevih besedil in Dalmatinovih
tekstov, pokazati, da bo treba Dalmatinu v slovenski kulturni, slov
stveni, intelektualni in verski zgodovini odmeriti bistveno pomemb
nejše, zagotovo pa mnogo bolj večplastno pojmovano mesto, kot ga
je imel doslej, ko so njegovo vlogo ponavadi zoževali skoraj samo
na prevajanje Biblije. Brez dvoma bo zato treba Dalmatina preučiti
natančneje, in sicer tako njegovo življenje (biografijo) kot njegovo
delo, se pravi preučiti njegova besedila s formalnega in vsebinskega
zornega kota, z raziskavo njihovega razmerja do tujih in domačih
virov in z ovrednotenjem njihovega pomena in recepcijskega dometa.
72
in je temeljil na zvestem posnemanju württemberških predlog. Z
izidom Agende je Dalmatin vsaj deloma realiziral želje in potrebe
(objava obrednika), ki so botrovale nastanku Trubarjeve Cerkovne
ordninge, pa zaradi deželnoknežjih regalij (pravic) in določil augs
burškega verskega miru niso mogle prav zaživeti. Prav zaradi tega sta
bili objava in uporaba celotnega repertorija in še zlasti Agende ključ
nega pomena za razvoj oz. ohranitev protestantizma na Slovenskem
do konca 16. stoletja. Glede na to, da je Dalmatin z objavo Agende
uresničil cilje, ki se jih Trubarju ni posrečilo, in glede na dejstvi, da je
Dalmatin takoj za Trubarjem ustvaril drugi največji besedilni opus
slovenskega slovstva 16. stoletja (sploh pa je Dalmatin edini ustvaril
prevod vsega Svetega pisma) in da je Dalmatin od slovenskih protes
tantskih piscev jezikovno verjetno najbolj koherenten (Dalmatinova
Biblija je v bistvu krona, povzetek in hkrati rekapitulacija vseh naj
pomembnejših jezikovnih in slovstvenih prizadevanj slovenskih pro
testantov), bi lahko izpeljali tezo o »dveh očetih« protestantizma na
Kranjskem oz. tezo o dveh »slovenskih Luthrih« – o Primožu Trub
arju kot začetniku in Juriju Dalmatinu kot nadaljevalcu in dovrše
valcu prizadevanj za protestantizem na Kranjskem. Zato se utegne,
glede na primerjavo recepcije Trubarjevih besedil in Dalmatinovih
tekstov, pokazati, da bo treba Dalmatinu v slovenski kulturni, slov
stveni, intelektualni in verski zgodovini odmeriti bistveno pomemb
nejše, zagotovo pa mnogo bolj večplastno pojmovano mesto, kot ga
je imel doslej, ko so njegovo vlogo ponavadi zoževali skoraj samo
na prevajanje Biblije. Brez dvoma bo zato treba Dalmatina preučiti
natančneje, in sicer tako njegovo življenje (biografijo) kot njegovo
delo, se pravi preučiti njegova besedila s formalnega in vsebinskega
zornega kota, z raziskavo njihovega razmerja do tujih in domačih
virov in z ovrednotenjem njihovega pomena in recepcijskega dometa.
72
