Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 69
LUCIJAN ADAM
sv. maši navadnim molitvam dodajo tudi prošnjo za vsakokratnega
oglejskega patriarha in njegove naslednike.59
Osrednja osebnost protestantizma je bil Martin Luther (u. 1546),
od leta 1512 profesor na univerzi v Wittenbergu (ustanovljena 1508).
S svojimi znamenitimi 95 tezami (31. oktobra 1517) v latinščini, v
večini povezanih z odpustki, dogmami v Cerkvi in ureditvi same
Cerkve, ni dosegel teološke razprave, temveč so si njegovo dejanje
razlagali sprva kot napad na papeža, kasneje pa kot napad na vso
Cerkev. Papež Leon X. je je leta 1520 Luthrov nauk obsodil, Luther pa
je v odgovor papežu napisal tri spise: An den christlichen Adel deutscher
Nation (Krščanskemu plemstvu nemškega rodu) Von den babylonischen
Gefangenschaft der Kirche (O babilonskem ujetništvu Cerkve) in Von
der Freiheit eines Christenmenschen (O svobodi kristjana), v katerih
je podal svojo teologijo (svoj nauk) o odrešitvi človeka, ki je lahko
odrešen samo po veri v Kristusovo žrtvovanje, o resnici v veri, ki po
Luthru izvira samo iz Svetega pisma, in o »notranji religioznosti«, ki
jo človeku daje Bog sam, zaradi česar človek ne potrebuje posred
nika v odnosu z Bogom. Papež Leon X. ga je z bulo, z dne 3. januarja
1521 in z naslovom Decet Romanum Pontificem (Tako je všečno papežu
[rimskemu svečeniku]), izobčil iz Cerkve. Spomladi istega leta je cesar
Karel V. kot izvršilec bule 25. maja 1521, po zasedanju državnega
zbora v Wormsu, izdal edikt, s katerim je obsodil Luthrov nauk in
njegove knjige, Luthra pa ukazal prijeti. Luther je na gradu Wartburg
pod zaščito saškega volilnega kneza Friderika III. začel prevajati Sveto
pismo.
Na podlagi Luthrovih naukov je Philipp Melanchthon (u. 1560)
sestavil Augsburško veroizpoved (Confessio Augustana), ki je bila leta 1530
predložena na državnem zboru v Augsburgu in ki skušala zmanjšati
razlike med katoličani in protestanti ter ohraniti enotnost Cerkve in
vere. V njej je Melanchthon pojasnil reformni nauk, od nepravilnosti
je omenil le celibat, redovniško zaobljubo, spoved in škofovsko oblast,
o spornih točkah, tj. papeški oblasti, odpustkih in vicah pa v njej ni
bilo sledu. Z njo je Melanchthon želel doseči reformo maše in obha
59 J. Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije,
Ljubljana 1908, 24ss.
69
sv. maši navadnim molitvam dodajo tudi prošnjo za vsakokratnega
oglejskega patriarha in njegove naslednike.59
Osrednja osebnost protestantizma je bil Martin Luther (u. 1546),
od leta 1512 profesor na univerzi v Wittenbergu (ustanovljena 1508).
S svojimi znamenitimi 95 tezami (31. oktobra 1517) v latinščini, v
večini povezanih z odpustki, dogmami v Cerkvi in ureditvi same
Cerkve, ni dosegel teološke razprave, temveč so si njegovo dejanje
razlagali sprva kot napad na papeža, kasneje pa kot napad na vso
Cerkev. Papež Leon X. je je leta 1520 Luthrov nauk obsodil, Luther pa
je v odgovor papežu napisal tri spise: An den christlichen Adel deutscher
Nation (Krščanskemu plemstvu nemškega rodu) Von den babylonischen
Gefangenschaft der Kirche (O babilonskem ujetništvu Cerkve) in Von
der Freiheit eines Christenmenschen (O svobodi kristjana), v katerih
je podal svojo teologijo (svoj nauk) o odrešitvi človeka, ki je lahko
odrešen samo po veri v Kristusovo žrtvovanje, o resnici v veri, ki po
Luthru izvira samo iz Svetega pisma, in o »notranji religioznosti«, ki
jo človeku daje Bog sam, zaradi česar človek ne potrebuje posred
nika v odnosu z Bogom. Papež Leon X. ga je z bulo, z dne 3. januarja
1521 in z naslovom Decet Romanum Pontificem (Tako je všečno papežu
[rimskemu svečeniku]), izobčil iz Cerkve. Spomladi istega leta je cesar
Karel V. kot izvršilec bule 25. maja 1521, po zasedanju državnega
zbora v Wormsu, izdal edikt, s katerim je obsodil Luthrov nauk in
njegove knjige, Luthra pa ukazal prijeti. Luther je na gradu Wartburg
pod zaščito saškega volilnega kneza Friderika III. začel prevajati Sveto
pismo.
Na podlagi Luthrovih naukov je Philipp Melanchthon (u. 1560)
sestavil Augsburško veroizpoved (Confessio Augustana), ki je bila leta 1530
predložena na državnem zboru v Augsburgu in ki skušala zmanjšati
razlike med katoličani in protestanti ter ohraniti enotnost Cerkve in
vere. V njej je Melanchthon pojasnil reformni nauk, od nepravilnosti
je omenil le celibat, redovniško zaobljubo, spoved in škofovsko oblast,
o spornih točkah, tj. papeški oblasti, odpustkih in vicah pa v njej ni
bilo sledu. Z njo je Melanchthon želel doseči reformo maše in obha
59 J. Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije,
Ljubljana 1908, 24ss.
69
