Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 71
LUCIJAN ADAM
nik, napisan v slovenskem jeziku ter pomnožen z jutranjimi in ve
černimi molitvami, ob blagoslovu Blagoslavljajočega). Obredniku
manjka obrazec za pogrebne prilike, pri njegovi sestavi pa se je M.
Bakoš zvesto držal Dalmatinove predloge.
Bakošev obrednik, posredno pa Dalmatinova Agenda, sta nadalje
vplivala na obredniški priročnik M. Godine iz leta 1802, ki ima
uvodni zapis v latinščini Verus possessor hujus libri est Reverendus Dominus
Mathias Godina VD Minister tunc temporis Felsö – Petrociensis (Pravi
[resnični] lastnik te knjige je M. Godina, sočasno petrovski duhovnik).
Godina je obredne obrazce posnel po Bakošu, posredno pa po Dal
matinu. Dalmatinova Agenda naj bi verjetno vsaj posredno vplivala
tudi na obrednik A. Terplana iz leta 1838. Kot poroča Trstenjak,
Terplanov obrednik nosi naslov Agenda Scripta per Alexandrum Terplan,
Capellanum Ecc. Ev. Puczinicz (Agenda, ki jo je napisal Aleksander
Terplan, evangeličanski kaplan v Puconcih).63 V murskosoboški
študijski knjižnici hranijo v zbirki prekmurian med drugimi tudi
agendo A. Kardoša iz leta 1858 z naslovom Szlovenszka agenda ali
red opravic dühovnika pri szkoncszavanyi navad i szlüzbe evangeliomszke-
cerkvene, ki ima sicer za predlogo madžarski obrednik prekdonavskega
okrožja iz leta 1831, odseva pa tudi besedno bogastvo Dalmat inove
Agende.64 Dalmatinova Agenda je torej, vsaj posredno, v Prekm urju
preživela še globoko v 19. stoletje …
Sklepne ugotovitve
Dalmatinova Agenda omogoča globlji vpogled v cerkveno kon
stitutivno delo dveh najpomembnejših slovenskih reformatorjev,
Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina. Slednjemu je, drugače kot
predhodniku, v povsem spremenjenih verskih in političnih razmerah
uspelo v letih 1584 in 1585 z objavo slovenske Biblije, pesmarice,
katekizma in Agende uveljaviti ves ključni repertorij, ki je bil potreben
za delovanje protestantske cerkve v slovenskem jeziku na Kranjskem
63 F. Šebjanič, n.d., 56.
64 F. Šebjanič, n. d., 57.
71
nik, napisan v slovenskem jeziku ter pomnožen z jutranjimi in ve
černimi molitvami, ob blagoslovu Blagoslavljajočega). Obredniku
manjka obrazec za pogrebne prilike, pri njegovi sestavi pa se je M.
Bakoš zvesto držal Dalmatinove predloge.
Bakošev obrednik, posredno pa Dalmatinova Agenda, sta nadalje
vplivala na obredniški priročnik M. Godine iz leta 1802, ki ima
uvodni zapis v latinščini Verus possessor hujus libri est Reverendus Dominus
Mathias Godina VD Minister tunc temporis Felsö – Petrociensis (Pravi
[resnični] lastnik te knjige je M. Godina, sočasno petrovski duhovnik).
Godina je obredne obrazce posnel po Bakošu, posredno pa po Dal
matinu. Dalmatinova Agenda naj bi verjetno vsaj posredno vplivala
tudi na obrednik A. Terplana iz leta 1838. Kot poroča Trstenjak,
Terplanov obrednik nosi naslov Agenda Scripta per Alexandrum Terplan,
Capellanum Ecc. Ev. Puczinicz (Agenda, ki jo je napisal Aleksander
Terplan, evangeličanski kaplan v Puconcih).63 V murskosoboški
študijski knjižnici hranijo v zbirki prekmurian med drugimi tudi
agendo A. Kardoša iz leta 1858 z naslovom Szlovenszka agenda ali
red opravic dühovnika pri szkoncszavanyi navad i szlüzbe evangeliomszke-
cerkvene, ki ima sicer za predlogo madžarski obrednik prekdonavskega
okrožja iz leta 1831, odseva pa tudi besedno bogastvo Dalmat inove
Agende.64 Dalmatinova Agenda je torej, vsaj posredno, v Prekm urju
preživela še globoko v 19. stoletje …
Sklepne ugotovitve
Dalmatinova Agenda omogoča globlji vpogled v cerkveno kon
stitutivno delo dveh najpomembnejših slovenskih reformatorjev,
Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina. Slednjemu je, drugače kot
predhodniku, v povsem spremenjenih verskih in političnih razmerah
uspelo v letih 1584 in 1585 z objavo slovenske Biblije, pesmarice,
katekizma in Agende uveljaviti ves ključni repertorij, ki je bil potreben
za delovanje protestantske cerkve v slovenskem jeziku na Kranjskem
63 F. Šebjanič, n.d., 56.
64 F. Šebjanič, n. d., 57.
71
