Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 68
RAZPRAVE, [TUDIJE
nokoli opuščanje katerihkoli delov božje službe. Četrta točka je
govorila o sv. pokori. Prinašala je navodila, kako ravnati z »očitnimi«
grešniki in tistimi, ki imajo na vesti »pridržane« grehe in kazni.
Peta točka je prinašala sklepe o zakonu. Za poroke je bilo določeno,
da so lahko tudi na drugih »dostojnih« krajih in ne samo v cerkvi.
Poroka pa se nikakor ni smela zgoditi po ohceti (ženitovanju) in
»post consummationem per carnalem corpulam«, se pravi po telesni
združitvi (moškega in ženske). Razširila in natančneje je določila
tudi zadržek duhovnega sorodstva, po katerem se med seboj niso
smeli ženiti boter in krščenec, krščenec in botrovi otroci, krščenec in
botrova žena oziroma mož ter krščenec in boter oziroma njegova žena
(veljalo je tudi za ženski spol). Enako je veljalo tudi za razmerje med
krščevalcem in krščencem ter sorodniki obeh. V šesti točki je sinoda
določila sklepe o upravi cerkvenega premoženja in cerkvenih sodiščih.
Vsakokratnega škofa je določila za edinega upravitelja cerkvenega
premoženja. Prepovedala je za škofijske ekonome nastavljati laike. Po
cerkvenem pravu je bil škof pristojen za sojenje klerikom v svetnih in
cerkvenih zadevah. Pred cerkveno sodišče so spadali tudi vsi spori med
kleriki in laiki. Kazni za kršitelje cerkvenih pravic so bile stroge (za
mesta interdikt – prepoved opravljanja božje službe, za posam eznike
izobčenje). V sedmi točki je sinoda na podlagi odloka baselskega
koncila določila, da se škofijska sinoda izvede vsako leto. Žal se ta
odlok ni spoštoval. Se je pa, po vzoru salzburške nadškofije, vsako
leto izvedel shod duhovščine v posameznih arhidiakonijah. Osma
točka je naštevala nove cerkvene praznike in oficije. Na podlagi sklepa
baselskega koncila je ljubljanska sinoda uvedla vsakoletno obvezno
praznovanje Marijinega obiskovanja Elizabete (2. julij). Koncil je
določil tudi obvezno molitev votivnega (posvetilnega) oficija Matere
Božje na vsako soboto, na katero ni praznika z devetimi lekcijami,
in enkrat tedensko obvezno molitev votivnega oficija oglejskih za
vetnikov sv. Mohorja in Fortunata. Namestnik oglejskega patriarha,
pičenski škof Martin, je v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani napravil
ustanovo, po kateri mora »voditelj šole« z učenci vsako soboto po
poldne peti Marijino antifono Salve Regina (Pozdravljena, kraljica).
V deveti točki je ljubljanska sinoda določila kolekto za patriarha.
Ukazala je, naj duhovniki pri brevirju (molitvi za duhovn ike) in pri
68
nokoli opuščanje katerihkoli delov božje službe. Četrta točka je
govorila o sv. pokori. Prinašala je navodila, kako ravnati z »očitnimi«
grešniki in tistimi, ki imajo na vesti »pridržane« grehe in kazni.
Peta točka je prinašala sklepe o zakonu. Za poroke je bilo določeno,
da so lahko tudi na drugih »dostojnih« krajih in ne samo v cerkvi.
Poroka pa se nikakor ni smela zgoditi po ohceti (ženitovanju) in
»post consummationem per carnalem corpulam«, se pravi po telesni
združitvi (moškega in ženske). Razširila in natančneje je določila
tudi zadržek duhovnega sorodstva, po katerem se med seboj niso
smeli ženiti boter in krščenec, krščenec in botrovi otroci, krščenec in
botrova žena oziroma mož ter krščenec in boter oziroma njegova žena
(veljalo je tudi za ženski spol). Enako je veljalo tudi za razmerje med
krščevalcem in krščencem ter sorodniki obeh. V šesti točki je sinoda
določila sklepe o upravi cerkvenega premoženja in cerkvenih sodiščih.
Vsakokratnega škofa je določila za edinega upravitelja cerkvenega
premoženja. Prepovedala je za škofijske ekonome nastavljati laike. Po
cerkvenem pravu je bil škof pristojen za sojenje klerikom v svetnih in
cerkvenih zadevah. Pred cerkveno sodišče so spadali tudi vsi spori med
kleriki in laiki. Kazni za kršitelje cerkvenih pravic so bile stroge (za
mesta interdikt – prepoved opravljanja božje službe, za posam eznike
izobčenje). V sedmi točki je sinoda na podlagi odloka baselskega
koncila določila, da se škofijska sinoda izvede vsako leto. Žal se ta
odlok ni spoštoval. Se je pa, po vzoru salzburške nadškofije, vsako
leto izvedel shod duhovščine v posameznih arhidiakonijah. Osma
točka je naštevala nove cerkvene praznike in oficije. Na podlagi sklepa
baselskega koncila je ljubljanska sinoda uvedla vsakoletno obvezno
praznovanje Marijinega obiskovanja Elizabete (2. julij). Koncil je
določil tudi obvezno molitev votivnega (posvetilnega) oficija Matere
Božje na vsako soboto, na katero ni praznika z devetimi lekcijami,
in enkrat tedensko obvezno molitev votivnega oficija oglejskih za
vetnikov sv. Mohorja in Fortunata. Namestnik oglejskega patriarha,
pičenski škof Martin, je v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani napravil
ustanovo, po kateri mora »voditelj šole« z učenci vsako soboto po
poldne peti Marijino antifono Salve Regina (Pozdravljena, kraljica).
V deveti točki je ljubljanska sinoda določila kolekto za patriarha.
Ukazala je, naj duhovniki pri brevirju (molitvi za duhovn ike) in pri
68
