Page 70 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 70
RAZPRAVE, [TUDIJE
janje pod obema podobama tudi za laike. Augsburško veroizpoved
je podpisala večina protestantskih državnih stanov, izvzemši mesta
Strassburg, Konstanz, Memmingen in Lindau, ki so pri vprašanju
obhajila sledila Zwinglijevemu nauku in ki so s spisom Confessio
tetrapolitani (Veroizpoved štirih mest) oblikovala svojo veroizpoved.
Augsburška veroizpoved je postala obvezujoča veroizpoved prote
stantov.60
Dokončno sta se katoliška in protestantska veroizpoved ločili z
augsburškim verskim mirom (25. septembra 1555). Končale so se
verske vojne, augsburška veroizpoved je bila priznana za enakov redno,
deželni knezi so po načelu cuius regio, eius est religio (čigar dežela, tega
tudi vera) ohranili pravico odločati o obliki veroizpovedi v deželi in s
tem nadzorovali deželno cerkev; podložnikom druge veroizpovedi je
bila zagotovljena pravica do izselitve.61
Protestantizem je, tako kot drugod po takratni Evropi, tudi na
naših tleh naletel na ugodne razmere; zanj so se zavzeli kranjski
deželni stanovi, deželni knez pa je ostal zvest katolištvu.
Vpliv Dalmatinove Agende na vzhodnoslovenske obrednike
Trubarjev protestantizem se ni mogel docela uveljaviti. Trubar je
imel težave s formulacijami v svojih knjigah že na Württemberškem.
Dalmatinov »pravi« württemberški nauk pa je v kranjsko deželo prišel
šele v času, ko se je že pripravljala rekatolizacija. Dalmatinova Agenda
se torej na Kranjskem ni več mogla zasidrati za daljši čas, je pa znatno
vplivala na nadaljnji razvoj obrednikov in obredno prakso v lute
ranskih cerkvenih občinah v Prekmurju.62 Po njenem vzoru je najprej
leta 1785 nastal Bakošev rokopisni obrednik, ki ga je avtor pozneje
prevedel še v nemški in madžarski jezik. Originalni naslov Bakoševega
obrednika je bil Agenda sermone vandalico conscripta – Precibus etiam
matutino – vespertinis aucta adiuvante Benedictione Benedicentis (Obred
60 Duden, n. d., 20.
61 Duden, n. d., 322.
62 F. Šebjanič: Dalmatinova Agenda in vzhodno slovenski obredniki, Evangeličanski koledar
1992, 55 (Šebjanič).
70
janje pod obema podobama tudi za laike. Augsburško veroizpoved
je podpisala večina protestantskih državnih stanov, izvzemši mesta
Strassburg, Konstanz, Memmingen in Lindau, ki so pri vprašanju
obhajila sledila Zwinglijevemu nauku in ki so s spisom Confessio
tetrapolitani (Veroizpoved štirih mest) oblikovala svojo veroizpoved.
Augsburška veroizpoved je postala obvezujoča veroizpoved prote
stantov.60
Dokončno sta se katoliška in protestantska veroizpoved ločili z
augsburškim verskim mirom (25. septembra 1555). Končale so se
verske vojne, augsburška veroizpoved je bila priznana za enakov redno,
deželni knezi so po načelu cuius regio, eius est religio (čigar dežela, tega
tudi vera) ohranili pravico odločati o obliki veroizpovedi v deželi in s
tem nadzorovali deželno cerkev; podložnikom druge veroizpovedi je
bila zagotovljena pravica do izselitve.61
Protestantizem je, tako kot drugod po takratni Evropi, tudi na
naših tleh naletel na ugodne razmere; zanj so se zavzeli kranjski
deželni stanovi, deželni knez pa je ostal zvest katolištvu.
Vpliv Dalmatinove Agende na vzhodnoslovenske obrednike
Trubarjev protestantizem se ni mogel docela uveljaviti. Trubar je
imel težave s formulacijami v svojih knjigah že na Württemberškem.
Dalmatinov »pravi« württemberški nauk pa je v kranjsko deželo prišel
šele v času, ko se je že pripravljala rekatolizacija. Dalmatinova Agenda
se torej na Kranjskem ni več mogla zasidrati za daljši čas, je pa znatno
vplivala na nadaljnji razvoj obrednikov in obredno prakso v lute
ranskih cerkvenih občinah v Prekmurju.62 Po njenem vzoru je najprej
leta 1785 nastal Bakošev rokopisni obrednik, ki ga je avtor pozneje
prevedel še v nemški in madžarski jezik. Originalni naslov Bakoševega
obrednika je bil Agenda sermone vandalico conscripta – Precibus etiam
matutino – vespertinis aucta adiuvante Benedictione Benedicentis (Obred
60 Duden, n. d., 20.
61 Duden, n. d., 322.
62 F. Šebjanič: Dalmatinova Agenda in vzhodno slovenski obredniki, Evangeličanski koledar
1992, 55 (Šebjanič).
70
