Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 78
RAZPRAVE, [TUDIJE
Kristina Klemen~i~
MATIJA TROST
IN PRVA TRUBARJEVA BIOGRAFIJA
Izhodišče razprave je pridiga kot oblika javnega govorniđtva, ki
ga je v srednji in severni Evropi v 16. stoletju zaznamovalo močno
protestantsko gibanje in zmagovit pohod humanizma. Na primeru
slovenskega prevoda knjiţne podobe posmrtne pridige Jakoba An
dreæja za Primožem Trubarjem, ki ga je v razširjeni verziji ustvaril
sodobnik Primoža Trubarja, protestantski duhovnik iz Vipave Matija
Trost, je razprava usmerjena k ugotavljanju razvojnih sprememb, ki
napovedujejo nastanek novih oblik literarnega izražanja.
Pridiga in začetki biografike
Domači in tuji literarni zgodovinarji so doslej pridigi namenili
precej raziskovalne pozornosti. Tako je Matjaž Kmecl v Mali literarni
teoriji postregel s kratko razlago pridige. Označil jo je kot verski govor
za cerkveno rabo: versko vzgojen, pogosto tudi praktično poučen. Ker
je namenjena preprostejšemu poslušalcu, je nazorna oziroma polna
ponazoritev in zgledov.1 V knjigi Od pridige do kriminalke podaja Kmecl
nekoliko širše pojasnilo in razloži, da je pridiga del pripovedne proze,
ki se je skozi stoletja pojavljala v proznih spisih, ki so namenjeni
cerkveni rabi. Hudomušno navaja, da pridige ali homilije »služ ijo
neposrednemu, živemu ogovarjanju in prepričevanju krščanskega
vernika, naj zabožjovoljo ne naseda skušnjavam in ne brede kar naprej
v greh ter se naj raje zanaša na onstransko božjo nagrado za čednost
1 Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, 1996, 291.
78
Kristina Klemen~i~
MATIJA TROST
IN PRVA TRUBARJEVA BIOGRAFIJA
Izhodišče razprave je pridiga kot oblika javnega govorniđtva, ki
ga je v srednji in severni Evropi v 16. stoletju zaznamovalo močno
protestantsko gibanje in zmagovit pohod humanizma. Na primeru
slovenskega prevoda knjiţne podobe posmrtne pridige Jakoba An
dreæja za Primožem Trubarjem, ki ga je v razširjeni verziji ustvaril
sodobnik Primoža Trubarja, protestantski duhovnik iz Vipave Matija
Trost, je razprava usmerjena k ugotavljanju razvojnih sprememb, ki
napovedujejo nastanek novih oblik literarnega izražanja.
Pridiga in začetki biografike
Domači in tuji literarni zgodovinarji so doslej pridigi namenili
precej raziskovalne pozornosti. Tako je Matjaž Kmecl v Mali literarni
teoriji postregel s kratko razlago pridige. Označil jo je kot verski govor
za cerkveno rabo: versko vzgojen, pogosto tudi praktično poučen. Ker
je namenjena preprostejšemu poslušalcu, je nazorna oziroma polna
ponazoritev in zgledov.1 V knjigi Od pridige do kriminalke podaja Kmecl
nekoliko širše pojasnilo in razloži, da je pridiga del pripovedne proze,
ki se je skozi stoletja pojavljala v proznih spisih, ki so namenjeni
cerkveni rabi. Hudomušno navaja, da pridige ali homilije »služ ijo
neposrednemu, živemu ogovarjanju in prepričevanju krščanskega
vernika, naj zabožjovoljo ne naseda skušnjavam in ne brede kar naprej
v greh ter se naj raje zanaša na onstransko božjo nagrado za čednost
1 Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, 1996, 291.
78
