Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 83
KRISTINA KLEMEN^I^
izvirniku glasi: Christliche Leichpredig bey der Begräbnus der Ehrwürdigen
und Hochgelehrten Herrn Primus Trubern, weilund einer Ersamen Evan
gelischen Landtschafft im Hochlöblichen Hertzogthumb Crain bestellten
Predigers, gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tübingen: gehalten den
29. Junij, im Jar 1586. Za to knjigo lahko brez slabe vesti zatrdimo, da
predstavlja kapitalno delo Trostovega kratkega življenjskega opusa.
Dotlej povsem neznani prevod tega govora je leta 1954 odkril Mirko
Rupel.16
Analitičen pogled v strukturo navedenega dela razkrije štiri vse
binske dele: predgovor, osrednji del (pridiga o lastnostih dobrega
pridigarja ter o pomenu vzornega življenja za posmrtno vstajenje),
življenjepis Primoža Trubarja17 in dodatek s tremi latinskimi hvalil
nimi verzifikacijami. Trost je prevedel celotno besedilo, nekoliko
dopolnil Trubarjeve življenjepisne podatke in namesto obstoječih treh
dodal štiri svoje latinske pesmi v čast Primožu Trubarju. Literarni
zgodovinar Mirko Rupel največjo vrednost pripisuje tistemu delu
knjige, ki vsebuje življenjepisne podatke o našem reformatorju.
Zadnji del Andreæjeve knjige s posmrtno pridigo pa ima tudi
literarno vrednost. V njem je namreč dodatek s tremi hvalilnimi
verzifikacijami v latinskem jeziku, ki so jih napisali ugledni znan
stveniki in literati: filolog in profesor tübinške univerze Martin
Crusius, strassbourški pridigar Pavel Crusius in profesor tübinškega
vseučilišča Erhard Cellius.18 V prevodu je Trost te pesmi nadomestil
s štirimi lastnimi latinskimi hvalilnimi verzifikacijami, posvečenimi
Primožu Trubarju. V eni od teh primerja Martina Luthra in Primoža
Trubarja. Trostove pesniške hvalnice je poslovenil mojster slovens kega
heksametra, Anton Sovre (1885–1963).
16 Boris Golec, Kje na Rašici se je v resnici rodil Primož Trubar. Arhivi 31, Arhivsko društvo
Slovenije, št. 2; 2008, str. 210.
17 Tretji del Andreæjeve posmrtne pridige (1586) predstavlja prvo Trubarjevo
biografijo. Za prvo protestantsko biografijo kakšnega pomembneža s področja
Kranjske pa šteje posmrtna pridiga za Herbartom Turjaškim, deželnim glavarjem
Vojne krajine, ki jo je leta 1575, v nemškem jeziku, napisal Krištof Spindler (J.
Gruden: Zgodovina slovenskega naroda I, 1992, 767–776).
18 Mirko Rupel, Primož Trubar: življenje in delo, 1962, 220.
83
izvirniku glasi: Christliche Leichpredig bey der Begräbnus der Ehrwürdigen
und Hochgelehrten Herrn Primus Trubern, weilund einer Ersamen Evan
gelischen Landtschafft im Hochlöblichen Hertzogthumb Crain bestellten
Predigers, gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tübingen: gehalten den
29. Junij, im Jar 1586. Za to knjigo lahko brez slabe vesti zatrdimo, da
predstavlja kapitalno delo Trostovega kratkega življenjskega opusa.
Dotlej povsem neznani prevod tega govora je leta 1954 odkril Mirko
Rupel.16
Analitičen pogled v strukturo navedenega dela razkrije štiri vse
binske dele: predgovor, osrednji del (pridiga o lastnostih dobrega
pridigarja ter o pomenu vzornega življenja za posmrtno vstajenje),
življenjepis Primoža Trubarja17 in dodatek s tremi latinskimi hvalil
nimi verzifikacijami. Trost je prevedel celotno besedilo, nekoliko
dopolnil Trubarjeve življenjepisne podatke in namesto obstoječih treh
dodal štiri svoje latinske pesmi v čast Primožu Trubarju. Literarni
zgodovinar Mirko Rupel največjo vrednost pripisuje tistemu delu
knjige, ki vsebuje življenjepisne podatke o našem reformatorju.
Zadnji del Andreæjeve knjige s posmrtno pridigo pa ima tudi
literarno vrednost. V njem je namreč dodatek s tremi hvalilnimi
verzifikacijami v latinskem jeziku, ki so jih napisali ugledni znan
stveniki in literati: filolog in profesor tübinške univerze Martin
Crusius, strassbourški pridigar Pavel Crusius in profesor tübinškega
vseučilišča Erhard Cellius.18 V prevodu je Trost te pesmi nadomestil
s štirimi lastnimi latinskimi hvalilnimi verzifikacijami, posvečenimi
Primožu Trubarju. V eni od teh primerja Martina Luthra in Primoža
Trubarja. Trostove pesniške hvalnice je poslovenil mojster slovens kega
heksametra, Anton Sovre (1885–1963).
16 Boris Golec, Kje na Rašici se je v resnici rodil Primož Trubar. Arhivi 31, Arhivsko društvo
Slovenije, št. 2; 2008, str. 210.
17 Tretji del Andreæjeve posmrtne pridige (1586) predstavlja prvo Trubarjevo
biografijo. Za prvo protestantsko biografijo kakšnega pomembneža s področja
Kranjske pa šteje posmrtna pridiga za Herbartom Turjaškim, deželnim glavarjem
Vojne krajine, ki jo je leta 1575, v nemškem jeziku, napisal Krištof Spindler (J.
Gruden: Zgodovina slovenskega naroda I, 1992, 767–776).
18 Mirko Rupel, Primož Trubar: življenje in delo, 1962, 220.
83
