Page 82 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 82
RAZPRAVE, [TUDIJE
človekom.«13 Iz tega izhaja, da je razmerje med vsakdanjo izkušnjo
poslušalcev in svetopisemskim besedilom temelj, na katerem so
zgrajene sodobne pridige. V retorični zgradbi pridige Aleksandra
Bizjak zaznava šest strukturnih enot: uvod, svetopisemski dogodek,
svetopisemski nauk, problem, odziv in sklep.14 Izhodišča, ki so bist
vena za presojo žanrskih značilnosti pridige, se torej skrivajo v okvirni
definiciji sodobne pridige.
Matija Trost in nagrobni govor za Primožem Trubarjem
Primož Trubar (1508–1586) je nedvomno imel številne občudo
valce, privržence in slednike. Med njimi je Matija Trost (1560–1591)
zasedel nadvse častitljivo mesto. O tem skromnem možu ni veliko
znanega. Redki zapisi o njem kažejo, da je deloval kot evangeličanski
pridigar in prevajalec. Najprej je študiral na Dunaju, kjer si je pridobil
najnižjo stopnjo akademske izobrazbe. S štipendijo kranjskih dežel
nih stanov se je vpisal na univerzo v Tübingenu, kjer je leta 1589
postal magister teologije. Leto pozneje je prišel v Ljubljano za prote
stantskega pridigarja. Bil je zelo navezan na rodno Vipavo. Svojemu
imenu je dodajal pridevnik »Vipacensis«, na univerzo se je vpisal
kot »Carniolanus«, pod svoje pesmi pa se je podpisoval z »Matthias
Trostius Vipacensis Illyricus«.15 Njegovo življenje je ugasnilo v Ljub
ljani, leta 1591, ko je bil star komaj 31 let. Omenjen je predvsem v
literarno-zgodovinskih delih, ki obravnavajo protestantizem 16.
stoletja na Slovenskem, zlasti kot prevajalec in prirejevalec obsežnega
nagrobnega govora, ki ga je ob Trubarjevem grobu, dan po njegovem
pogrebu imel ugledni nemški protestantski teolog Jacob Andreæ
(1528–1590). Trost je leta 1588 v slovenščino prevedel in na lastne
strođke objavil razđirjeno knjiţno verzijo tega govora z naslovom Ena
lepa inu pridna prediga per pogrebi tiga vreidniga inu visoku vučeniga gospud
Primoža Truberia rainciga, deržana od gospud Iacoba Andrea Doctoria,
tibinskiga probsta, inu iz nemškiga iezika v slovenski tolmačena, ki se v
13 N. d., 23, 24.
14 A. Bizjak, n. m.
15 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, 1966, 41.
82
človekom.«13 Iz tega izhaja, da je razmerje med vsakdanjo izkušnjo
poslušalcev in svetopisemskim besedilom temelj, na katerem so
zgrajene sodobne pridige. V retorični zgradbi pridige Aleksandra
Bizjak zaznava šest strukturnih enot: uvod, svetopisemski dogodek,
svetopisemski nauk, problem, odziv in sklep.14 Izhodišča, ki so bist
vena za presojo žanrskih značilnosti pridige, se torej skrivajo v okvirni
definiciji sodobne pridige.
Matija Trost in nagrobni govor za Primožem Trubarjem
Primož Trubar (1508–1586) je nedvomno imel številne občudo
valce, privržence in slednike. Med njimi je Matija Trost (1560–1591)
zasedel nadvse častitljivo mesto. O tem skromnem možu ni veliko
znanega. Redki zapisi o njem kažejo, da je deloval kot evangeličanski
pridigar in prevajalec. Najprej je študiral na Dunaju, kjer si je pridobil
najnižjo stopnjo akademske izobrazbe. S štipendijo kranjskih dežel
nih stanov se je vpisal na univerzo v Tübingenu, kjer je leta 1589
postal magister teologije. Leto pozneje je prišel v Ljubljano za prote
stantskega pridigarja. Bil je zelo navezan na rodno Vipavo. Svojemu
imenu je dodajal pridevnik »Vipacensis«, na univerzo se je vpisal
kot »Carniolanus«, pod svoje pesmi pa se je podpisoval z »Matthias
Trostius Vipacensis Illyricus«.15 Njegovo življenje je ugasnilo v Ljub
ljani, leta 1591, ko je bil star komaj 31 let. Omenjen je predvsem v
literarno-zgodovinskih delih, ki obravnavajo protestantizem 16.
stoletja na Slovenskem, zlasti kot prevajalec in prirejevalec obsežnega
nagrobnega govora, ki ga je ob Trubarjevem grobu, dan po njegovem
pogrebu imel ugledni nemški protestantski teolog Jacob Andreæ
(1528–1590). Trost je leta 1588 v slovenščino prevedel in na lastne
strođke objavil razđirjeno knjiţno verzijo tega govora z naslovom Ena
lepa inu pridna prediga per pogrebi tiga vreidniga inu visoku vučeniga gospud
Primoža Truberia rainciga, deržana od gospud Iacoba Andrea Doctoria,
tibinskiga probsta, inu iz nemškiga iezika v slovenski tolmačena, ki se v
13 N. d., 23, 24.
14 A. Bizjak, n. m.
15 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, 1966, 41.
82
