Page 303 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 303
Jonatan Vinkler
OB TOLERAN^NEM PATENTU JO@EFA II.
Razsvetljeni absolutist Jožef II. se je v svojih dednih deželah inte-
griranja versko dokaj raznorodnih prebivalcev v »delo za skupno
dobro« lotil na legislativni ravni z izdajo več patentov, ki so postali v
občezgodovinski zavesti znani kot tolerančni. Avtentična dikcija Tole-
rančnega patenta (nadalje TP) za evangeličane, kalvince in pravoslavce,
ki je dobila nato občo veljavo, je bila v državnem svetu na Dunaju
sprejeta 20. oktobra 1781, datum na dokumentu pa je 13. oktober
istega leta, in sicer zato, ker bil češko-avstrijski dvorni pisarni tega
dne dostavljen dokument s cesarjevim lastnoročnim podpisom, ki je
sporočil odločitev zastran cele zadeve in utemeljitev sklepa.
Izvirnik TP je shranjen v Avstrijskem državnem arhivu (Öster-
reichisches Staatsarchiv) na Dunaju in je napisan v nemškem jeziku.
Poudariti velja, da podložniki krone po monarhiji niso prejeli le ene,
enotne verzije TP v nemščini, ki je bila oz. naj bi bila nato prevedena
v deželne jezike. TP je za nekatoličane na Češkem in Moravskem
izšel v prevodu v češčino, za nekatoliške vernike v Galiciji v poljščini
in za nekatoličane v Trstu v italijanščini.1 Patent, ki so ga prejeli v
deželah krone sv. Štefana, se pravi na Ogrskem, in ki je torej veljal za
Slovence med Rabo in Muro, se je od drugih razlikoval tudi po
naslovu in jeziku; začel se je namreč z besedno zvezo Benigna Resolutio
in bil izvirno napisan v latinskem jeziku.
Po posameznih deželah notranjeavstrijskega in sploh cislajtan-
skega dela monarhije so krožile različne variante istega besedila TP,
1 Transkripcije izvirnih deželnih patentov za Moravsko, Galicijo in Trst glej v:
Frank, 1881: 124–135.
301
OB TOLERAN^NEM PATENTU JO@EFA II.
Razsvetljeni absolutist Jožef II. se je v svojih dednih deželah inte-
griranja versko dokaj raznorodnih prebivalcev v »delo za skupno
dobro« lotil na legislativni ravni z izdajo več patentov, ki so postali v
občezgodovinski zavesti znani kot tolerančni. Avtentična dikcija Tole-
rančnega patenta (nadalje TP) za evangeličane, kalvince in pravoslavce,
ki je dobila nato občo veljavo, je bila v državnem svetu na Dunaju
sprejeta 20. oktobra 1781, datum na dokumentu pa je 13. oktober
istega leta, in sicer zato, ker bil češko-avstrijski dvorni pisarni tega
dne dostavljen dokument s cesarjevim lastnoročnim podpisom, ki je
sporočil odločitev zastran cele zadeve in utemeljitev sklepa.
Izvirnik TP je shranjen v Avstrijskem državnem arhivu (Öster-
reichisches Staatsarchiv) na Dunaju in je napisan v nemškem jeziku.
Poudariti velja, da podložniki krone po monarhiji niso prejeli le ene,
enotne verzije TP v nemščini, ki je bila oz. naj bi bila nato prevedena
v deželne jezike. TP je za nekatoličane na Češkem in Moravskem
izšel v prevodu v češčino, za nekatoliške vernike v Galiciji v poljščini
in za nekatoličane v Trstu v italijanščini.1 Patent, ki so ga prejeli v
deželah krone sv. Štefana, se pravi na Ogrskem, in ki je torej veljal za
Slovence med Rabo in Muro, se je od drugih razlikoval tudi po
naslovu in jeziku; začel se je namreč z besedno zvezo Benigna Resolutio
in bil izvirno napisan v latinskem jeziku.
Po posameznih deželah notranjeavstrijskega in sploh cislajtan-
skega dela monarhije so krožile različne variante istega besedila TP,
1 Transkripcije izvirnih deželnih patentov za Moravsko, Galicijo in Trst glej v:
Frank, 1881: 124–135.
301
