Page 305 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 305
JONTAN VINKLER
podrobnejša določila, po katerih je bila uresničevana verska tole-
ranca tudi na vsem slovenskem narodnostnem ozemlju. Naš prevod
upošteva češki celotni (Melmuková, 1999, 32–35) in slovenski delni
prevod (Vilfan, 1999: 109–110; Vilfan, 1996: 382).
Po uvedbi terezijanskih šolskih reform, zlasti obveznega osnov-
nega šolstva (trivialke), je začela pismenost predvsem v cislajtanskem
delu monarhije naraščati. Tako je lahko absolutistični vladar prek
uradništva s svojimi podložniki čedalje bolj uspešno komuniciral
neposredno, prek tiskanih zakonov, patentov in razglasov, ter zate-
gadelj ni več moral svoje moči deliti s plemiškim stanom kot »po-
srednikom« med seboj in večinskim prebivalstvom. Na ta način so
prebivalci med Galicijo in Tirolsko ter med Zgornjo Avstrijo in Adria-
tikom polagoma izvedeli, da je njihov monarh izdal patent o verski
toleranci, ki zadeva pripadnike augsburške in helvetske (kalvinske)
veroizpovedi ter pripadnike nepridruženega pravoslavja, se pravi
neunijatske pravoslavce, s čimer se je začela končevati izločenost dela
prebivalcev iz dostopa do vrste človeških in državljanskih pravic
samo zaradi njihovega izpovedovanja drugačne, nekatoliške vere.
Patent razkriva, da je Jožef II. s svojim ukrepom dopustil zgolj
pravico do zasebnega izpovedovanja vere za pripadnike protestantske
in reformirane cerkve4 ter za neunijatske pravoslavne vernike v
Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, AS-7, Deželno glavarstvo za Kranjsko, š.
264. – Reprodukcija pri: Jonatan Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske
komisije kot nova verska toleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni«
(1781), Šolsko polje XXI, 2010, št. 5-6, str. 27–98 (slike str. 93–97).
4 Poimenovanji protestantska in reformirana cerkev izvirata iz zgodovinskoraz-
vojnega značaja obeh veroizpovedi. Sintagma protestanti (sinonim: luterani oz. v
nemškem jezikovnem prostoru evangeličani) izvira iz dejanja reformno orien-
tiranih kristjanov pod Luthrovim duhovnim vodstvom, ko so le-ti na državnem
zboru v Speyerju (1529) protestirali proti ukrepom, ki bi jih omejevali. Teolo-
škorazvojno se izrazi protestanti, luterani oz. evangeličani nanašajo na deželne cerkve
v nemškem Reichu, ki so črpale iz teologije Martina Luthra in Philippa Me-
lanchthona. Gre za glavni tok nemške reformacije, ki se ga pogosto označuje
tudi za filipističnega. Švicarske smeri reformacije imajo več poimenovanj: kalvinci
za meščansko reformacijsko smer, kakršno je artikuliral Jean Calvin v Ženevi,
helvetska veroizpoved za združene reformirane cerkve na severovzhodu Švice
(Zürich, Schaffhausen itn.) ali zgolj, splošno, švicarska reformirana cerkev. V TP
se poimenovanje »reformirana cerkev« nanaša na kalvince.
303
podrobnejša določila, po katerih je bila uresničevana verska tole-
ranca tudi na vsem slovenskem narodnostnem ozemlju. Naš prevod
upošteva češki celotni (Melmuková, 1999, 32–35) in slovenski delni
prevod (Vilfan, 1999: 109–110; Vilfan, 1996: 382).
Po uvedbi terezijanskih šolskih reform, zlasti obveznega osnov-
nega šolstva (trivialke), je začela pismenost predvsem v cislajtanskem
delu monarhije naraščati. Tako je lahko absolutistični vladar prek
uradništva s svojimi podložniki čedalje bolj uspešno komuniciral
neposredno, prek tiskanih zakonov, patentov in razglasov, ter zate-
gadelj ni več moral svoje moči deliti s plemiškim stanom kot »po-
srednikom« med seboj in večinskim prebivalstvom. Na ta način so
prebivalci med Galicijo in Tirolsko ter med Zgornjo Avstrijo in Adria-
tikom polagoma izvedeli, da je njihov monarh izdal patent o verski
toleranci, ki zadeva pripadnike augsburške in helvetske (kalvinske)
veroizpovedi ter pripadnike nepridruženega pravoslavja, se pravi
neunijatske pravoslavce, s čimer se je začela končevati izločenost dela
prebivalcev iz dostopa do vrste človeških in državljanskih pravic
samo zaradi njihovega izpovedovanja drugačne, nekatoliške vere.
Patent razkriva, da je Jožef II. s svojim ukrepom dopustil zgolj
pravico do zasebnega izpovedovanja vere za pripadnike protestantske
in reformirane cerkve4 ter za neunijatske pravoslavne vernike v
Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, AS-7, Deželno glavarstvo za Kranjsko, š.
264. – Reprodukcija pri: Jonatan Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske
komisije kot nova verska toleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni«
(1781), Šolsko polje XXI, 2010, št. 5-6, str. 27–98 (slike str. 93–97).
4 Poimenovanji protestantska in reformirana cerkev izvirata iz zgodovinskoraz-
vojnega značaja obeh veroizpovedi. Sintagma protestanti (sinonim: luterani oz. v
nemškem jezikovnem prostoru evangeličani) izvira iz dejanja reformno orien-
tiranih kristjanov pod Luthrovim duhovnim vodstvom, ko so le-ti na državnem
zboru v Speyerju (1529) protestirali proti ukrepom, ki bi jih omejevali. Teolo-
škorazvojno se izrazi protestanti, luterani oz. evangeličani nanašajo na deželne cerkve
v nemškem Reichu, ki so črpale iz teologije Martina Luthra in Philippa Me-
lanchthona. Gre za glavni tok nemške reformacije, ki se ga pogosto označuje
tudi za filipističnega. Švicarske smeri reformacije imajo več poimenovanj: kalvinci
za meščansko reformacijsko smer, kakršno je artikuliral Jean Calvin v Ženevi,
helvetska veroizpoved za združene reformirane cerkve na severovzhodu Švice
(Zürich, Schaffhausen itn.) ali zgolj, splošno, švicarska reformirana cerkev. V TP
se poimenovanje »reformirana cerkev« nanaša na kalvince.
303
