Page 358 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 358
KRONIKA
etičnim imperativom v nas in zvezdnim nebom nad nami – ali po-
grošno vedeževalsko, v nočnem programu kakšnega poceni tele-
vizijskega studia. A oba, mogočen in pogrošen, na videz segata po
zvezdah. Zato ne gre več le za odgovore, gre za to, da si drznemo zastaviti
tudi tehtnejša vprašanja. Kako videti sebe? Kako ljubiti drugega? Kako
sprejemati drugačnega? Kako še uzreti zvezde? Kako ceniti dušo?
Kako poiskati resnico?
Svet je ta včeraj zamudil – ne le svet, tudi naš dom. Včeraj, ko se je
premeščalo Slovenijo na enega od svetilnikov 21. stoletja, pisalo po
30 milijard vredne razvojne resolucije, enoročno sestavljalo čez noč
napisane zakone, naročalo optimalne izdatke in leporečno (pre)-
pisalo, da resda ne bomo največji in najmočnejši, bomo pa najboljši,
je pustil obljube in obremenil pričakovanja. Marsikdo ne more
razumeti obrata realnega časa, ki trezni, saj ne more nuditi tistega,
česar nima. Vendar je prav, da razumemo solidarnost, ki jo imamo.
In da so socialni vzvodi ranljivim pomembnejši od gradnje jadran-
skega otoka, da je strpnost pomembnejša od arogance ter da se
svobodne in dialoške besede nikoli ne sme zapraviti. Na tej točki je
treba vedeti, da je pomen idej, kulture, besed, misli in kreacij ključni
akumulator duhovnega vzleta in ključni gradnik skupnosti. Trubar
je temu rekel »graditi pošteno življenje«. In gradil je na preprostih, a
ključnih temeljih: ljubi bližnjega, dobro delaj vsem ljudem, svoj kruh
pridobivaj brez škode za druge ljudi in ne boj se govoriti resnice. Proti njemu
je bila organizirana ena največjih zarot v zgodovini slovenskega
naroda, ki je trajala skoraj štiristo let, saj je protireformacija siste-
matično uničila vsa dela, ki so nastala v času reformacije, in s tem
dobesedno izbrisala bogato zapuščino slovenskemu narodu.
A četudi požgano, enkrat posejano še trdneje plodi. Enkrat postav-
ljena in živeta svoboda – enkrat zapisana slovenska beseda, enkrat
izkušena pravica – še močneje zori. Zato smo danes bogati bolj, kakor
vemo, saj se s pisano besedo nismo naučili le dajati odgovore, temveč
tudi zastavljati vprašanja; saj smo z izročilom prve knjige ohranili
tudi izročilo upora. In zato slavimo reformacijo kot prvo reformo,
protestantizem pa kot protest.
356
etičnim imperativom v nas in zvezdnim nebom nad nami – ali po-
grošno vedeževalsko, v nočnem programu kakšnega poceni tele-
vizijskega studia. A oba, mogočen in pogrošen, na videz segata po
zvezdah. Zato ne gre več le za odgovore, gre za to, da si drznemo zastaviti
tudi tehtnejša vprašanja. Kako videti sebe? Kako ljubiti drugega? Kako
sprejemati drugačnega? Kako še uzreti zvezde? Kako ceniti dušo?
Kako poiskati resnico?
Svet je ta včeraj zamudil – ne le svet, tudi naš dom. Včeraj, ko se je
premeščalo Slovenijo na enega od svetilnikov 21. stoletja, pisalo po
30 milijard vredne razvojne resolucije, enoročno sestavljalo čez noč
napisane zakone, naročalo optimalne izdatke in leporečno (pre)-
pisalo, da resda ne bomo največji in najmočnejši, bomo pa najboljši,
je pustil obljube in obremenil pričakovanja. Marsikdo ne more
razumeti obrata realnega časa, ki trezni, saj ne more nuditi tistega,
česar nima. Vendar je prav, da razumemo solidarnost, ki jo imamo.
In da so socialni vzvodi ranljivim pomembnejši od gradnje jadran-
skega otoka, da je strpnost pomembnejša od arogance ter da se
svobodne in dialoške besede nikoli ne sme zapraviti. Na tej točki je
treba vedeti, da je pomen idej, kulture, besed, misli in kreacij ključni
akumulator duhovnega vzleta in ključni gradnik skupnosti. Trubar
je temu rekel »graditi pošteno življenje«. In gradil je na preprostih, a
ključnih temeljih: ljubi bližnjega, dobro delaj vsem ljudem, svoj kruh
pridobivaj brez škode za druge ljudi in ne boj se govoriti resnice. Proti njemu
je bila organizirana ena največjih zarot v zgodovini slovenskega
naroda, ki je trajala skoraj štiristo let, saj je protireformacija siste-
matično uničila vsa dela, ki so nastala v času reformacije, in s tem
dobesedno izbrisala bogato zapuščino slovenskemu narodu.
A četudi požgano, enkrat posejano še trdneje plodi. Enkrat postav-
ljena in živeta svoboda – enkrat zapisana slovenska beseda, enkrat
izkušena pravica – še močneje zori. Zato smo danes bogati bolj, kakor
vemo, saj se s pisano besedo nismo naučili le dajati odgovore, temveč
tudi zastavljati vprašanja; saj smo z izročilom prve knjige ohranili
tudi izročilo upora. In zato slavimo reformacijo kot prvo reformo,
protestantizem pa kot protest.
356
