Page 128 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 128
[TUDIJSKI VE^ERI
Bo‘idar Debenjak
APOKRIFI NOVEGA TESTAMENTA
1. Kanon in apokrifi
V svoji današnji obliki je Novi testament (NT) ali Nova zaveza
kanonična zbirka del o Kristusovem življenju in nauku, ki jo se-
stavljajo štirje evangeliji, en spis o delovanju apostolov, 14 pisem pod
imenom apostola Pavla in sedem pod imeni drugih apostolov ter
Janezova apokalipsa. Ta dela niso nastala naenkrat in tudi niso bila
hkrati sprejeta v kanon. A o tem več pozneje.
Beseda evangelij pomeni »dobra novica«, »dobro sporočilo«, »do-
bro oznanilo«, zato so ga slovenili tudi z besedo »blagovest«. Po-
imenovani so z značilno oznako »po«: »evangelij po Mateju« in »po
Marku« in »po Luki« in »po Janezu«. Pripisani so namreč osebam iz
ožjega kroga Jezusovih učencev: »mitničarju« Mateju, Petrovemu
spremljevalcu in tolmaču Marku, zdravniku Luki in učencu Janezu,
ki je bil kot najmlajši med dvanajsterimi Jezusu najbolj pri srcu. Prvi
trije evangeliji so si slogovno in po snovi najbolj podobni, zato so jih
biblicisti združili v skupino »sinoptičnih«, kar v grščini približno
pomeni »tisti, ki imajo skupen pogled«, medtem ko je Evangelij po
Janezu napisan v drugem slogu, mnogo manj pripovedno in močno
simbolično. Vsak od teh evangelijev izvira iz druge zgodnjekrščanske
skupnosti in ima svojo teologijo. Najstarejši je Evangelij po Marku
(Mr), mlajša sta Evangelij po Mateju (Mt) in Evangelij po Luki (Lk),
najmlajši je Evangelij po Janezu (Jn). Kdo so bili pisci, so ugibali že v 2.
stoletju, najstarejše domnevanje ima že škof Papija (Papias iz Hiera-
polisa v Frigiji, okrog leta 130). Apostolska dela (Apd, tudi Dejanja
apostolov) je neke vrste kronika, njen avtor naj bi bil po uveljavljeni
teoriji istoveten s piscem Evangelija po Luki.
126
Bo‘idar Debenjak
APOKRIFI NOVEGA TESTAMENTA
1. Kanon in apokrifi
V svoji današnji obliki je Novi testament (NT) ali Nova zaveza
kanonična zbirka del o Kristusovem življenju in nauku, ki jo se-
stavljajo štirje evangeliji, en spis o delovanju apostolov, 14 pisem pod
imenom apostola Pavla in sedem pod imeni drugih apostolov ter
Janezova apokalipsa. Ta dela niso nastala naenkrat in tudi niso bila
hkrati sprejeta v kanon. A o tem več pozneje.
Beseda evangelij pomeni »dobra novica«, »dobro sporočilo«, »do-
bro oznanilo«, zato so ga slovenili tudi z besedo »blagovest«. Po-
imenovani so z značilno oznako »po«: »evangelij po Mateju« in »po
Marku« in »po Luki« in »po Janezu«. Pripisani so namreč osebam iz
ožjega kroga Jezusovih učencev: »mitničarju« Mateju, Petrovemu
spremljevalcu in tolmaču Marku, zdravniku Luki in učencu Janezu,
ki je bil kot najmlajši med dvanajsterimi Jezusu najbolj pri srcu. Prvi
trije evangeliji so si slogovno in po snovi najbolj podobni, zato so jih
biblicisti združili v skupino »sinoptičnih«, kar v grščini približno
pomeni »tisti, ki imajo skupen pogled«, medtem ko je Evangelij po
Janezu napisan v drugem slogu, mnogo manj pripovedno in močno
simbolično. Vsak od teh evangelijev izvira iz druge zgodnjekrščanske
skupnosti in ima svojo teologijo. Najstarejši je Evangelij po Marku
(Mr), mlajša sta Evangelij po Mateju (Mt) in Evangelij po Luki (Lk),
najmlajši je Evangelij po Janezu (Jn). Kdo so bili pisci, so ugibali že v 2.
stoletju, najstarejše domnevanje ima že škof Papija (Papias iz Hiera-
polisa v Frigiji, okrog leta 130). Apostolska dela (Apd, tudi Dejanja
apostolov) je neke vrste kronika, njen avtor naj bi bil po uveljavljeni
teoriji istoveten s piscem Evangelija po Luki.
126
