Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 130
[TUDIJSKI VE^ERI
Ob robu izročila o Jezusovem življenju in delovanju so še Jezusovi
izreki, ki niso bili sprejeti v evangelije. To so agrafa (grško agráphon
pomeni »nezapisan«, namreč izrek). Nekaj jih najdemo že v Apo-
stolskih delih, v Pavlovih pismih in v rokopisnih variantah evangelijev,
več pa pri »apostolskih očetih«, nekatere pa celo pri muslimanskih
avtorjih. Tudi tista agrafa, ki jih najdemo pri »apostolskih očetih«,
izvirajo včasih iz znanih apokrifnih evangelijev.
2. Jezus Kristus
O življenju Jezusa Kristusa vsebujejo evangeliji malo otipljivih
podatkov, ki jih je mogoče časovno identificirati. Če za zgodbo o
»pomoru nedolžnih otročičev« nimamo kakih potrdil zunaj evan-
gelijev, pa je trdna točka Herod Veliki, okruten vladar, ki je bil na
oblasti od leta 37 pr. n. št. do smrti leta 4 pr. n. št. Leta 7 pr. n. št. je
dal zadaviti svoja lastna sinova. Masaker dečkov do dveh let starosti
se je torej lahko zgodil leta 5 ali 4 »pred Kristusovim rojstvom«, Jezus
se je torej rodil leta 7 ali 6 pred našim štetjem. Naše štetje, tra-
dicionalno imenovano »pred Kristusom« in »po Kristusu«, je bilo
vpeljano razmeroma pozno, prej so datirali po judovski tradiciji od
stvarjenja sveta ali pa po rimski od ustanovitve Rima. Opat Dionisius
Exiguus ali Dionizij Nizkorasli pa je vpeljal datiranje od Kristusovega
rojstva, a se je žal pri tem zmotil za šest do sedem let. Herodov pomor
otrok do dveh let starosti se je moral pač zgoditi pred Herodovo
smrtjo, umrl pa je leta 4 pred našim štetjem.2
2 Dionysius Exiguus je bil po rodu Skit, živel je v Rimu, rojen je bil pribl. 470, umrl
pribl. 550. Poleg datiranja po Kristusove rojstvu je vpeljal še izračunavanje Velike
noči po prvi pomladni polni luni. V izračunavanju Jezusovega rojstva se je zmotil,
ker ni upošteval, da gre pri Oktavijanu in Avgustu sicer za isto osebo, a da mora v
seštevku leta vladanja pred njegovo titulo augustus in vladanja s to titulo obravnavati
kot dve obdobji in ju sešteti. V Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma (SSP,
1996) sicer piše pod črto na str. 1477: »Herod: vladar Herod Veliki, ki je živel od
ok. l. 73 pr. Kr do l. 4 po Kr.« To bizarno napako o letnici Herodove smrti
pripisujem nevednemu korektorju, saj je na drugem mestu v SSP (str. 1943)
pravilen podatek o Jezusovem rojstvu. Ob Mt je mnogo jasnejša nemška Jerusalemer
Bibel (6. izdaja 1985, ponatis 1992), ki pravi na str. 1378: »v času kralja Heroda:
okoli leta 5 ali 4 pred krščanskim štetjem časa, ki se po pomoti začenja nekaj let
po Kristusovem rojstvu […] Herodes je vladal od 37 do 4 pr. Kr.«
128
Ob robu izročila o Jezusovem življenju in delovanju so še Jezusovi
izreki, ki niso bili sprejeti v evangelije. To so agrafa (grško agráphon
pomeni »nezapisan«, namreč izrek). Nekaj jih najdemo že v Apo-
stolskih delih, v Pavlovih pismih in v rokopisnih variantah evangelijev,
več pa pri »apostolskih očetih«, nekatere pa celo pri muslimanskih
avtorjih. Tudi tista agrafa, ki jih najdemo pri »apostolskih očetih«,
izvirajo včasih iz znanih apokrifnih evangelijev.
2. Jezus Kristus
O življenju Jezusa Kristusa vsebujejo evangeliji malo otipljivih
podatkov, ki jih je mogoče časovno identificirati. Če za zgodbo o
»pomoru nedolžnih otročičev« nimamo kakih potrdil zunaj evan-
gelijev, pa je trdna točka Herod Veliki, okruten vladar, ki je bil na
oblasti od leta 37 pr. n. št. do smrti leta 4 pr. n. št. Leta 7 pr. n. št. je
dal zadaviti svoja lastna sinova. Masaker dečkov do dveh let starosti
se je torej lahko zgodil leta 5 ali 4 »pred Kristusovim rojstvom«, Jezus
se je torej rodil leta 7 ali 6 pred našim štetjem. Naše štetje, tra-
dicionalno imenovano »pred Kristusom« in »po Kristusu«, je bilo
vpeljano razmeroma pozno, prej so datirali po judovski tradiciji od
stvarjenja sveta ali pa po rimski od ustanovitve Rima. Opat Dionisius
Exiguus ali Dionizij Nizkorasli pa je vpeljal datiranje od Kristusovega
rojstva, a se je žal pri tem zmotil za šest do sedem let. Herodov pomor
otrok do dveh let starosti se je moral pač zgoditi pred Herodovo
smrtjo, umrl pa je leta 4 pred našim štetjem.2
2 Dionysius Exiguus je bil po rodu Skit, živel je v Rimu, rojen je bil pribl. 470, umrl
pribl. 550. Poleg datiranja po Kristusove rojstvu je vpeljal še izračunavanje Velike
noči po prvi pomladni polni luni. V izračunavanju Jezusovega rojstva se je zmotil,
ker ni upošteval, da gre pri Oktavijanu in Avgustu sicer za isto osebo, a da mora v
seštevku leta vladanja pred njegovo titulo augustus in vladanja s to titulo obravnavati
kot dve obdobji in ju sešteti. V Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma (SSP,
1996) sicer piše pod črto na str. 1477: »Herod: vladar Herod Veliki, ki je živel od
ok. l. 73 pr. Kr do l. 4 po Kr.« To bizarno napako o letnici Herodove smrti
pripisujem nevednemu korektorju, saj je na drugem mestu v SSP (str. 1943)
pravilen podatek o Jezusovem rojstvu. Ob Mt je mnogo jasnejša nemška Jerusalemer
Bibel (6. izdaja 1985, ponatis 1992), ki pravi na str. 1378: »v času kralja Heroda:
okoli leta 5 ali 4 pred krščanskim štetjem časa, ki se po pomoti začenja nekaj let
po Kristusovem rojstvu […] Herodes je vladal od 37 do 4 pr. Kr.«
128
