Page 133 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 133
BO@IDAR DEBENJAK
nasprotju s Pavlom je dostavek »ženska naj v shodnici molči« (1 Kor
14:3isl.).
Druga Pavlova pisma so delo Pavlovih učencev.
4. Štirje kanonični evangeliji
Evangeliji so nastali pozneje, njihovi viri so bili pred tem pre-
vedeni v grščino. Zgovoren je že začetek Evangelija po Luki; Luka
namreč začenja s posvetilom Teofilu: »Ker6 so že mnogi poskušali
urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so
nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki
besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno po-
izvedel, tebi, nadvse odlični Teofil, vse po vrsti popisati, da spoznaš
zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen.« Pisec tega evangelija,
ki je obenem avtor Apostolskih del, nam jasno pove, da je do svojega
poročila prišel s primerjavo in preverjanjem predhodnih, ki slonijo
na poročilih neposrednih prič. Njegov evangelij je torej že tretja
stopnja obdelave snovi: ustnemu izročilu sledijo poskusi pisne
ureditve. Prva je nastala predhodna oblika Evangelija po Marku.
Čeprav je vsak od teh evangelijev doživel več redakcij in torej nobeden
nima enega samega avtorja, jih bomo zaradi enostavnosti obravna-
vali, kakor da so dela piscev, po katerih so poimenovani, torej Marka,
Mateja, Luke, Janeza. Predhodni pra-Marko je skelet za dodelavo vseh
treh sinoptičnih evangelijev. Evangelij po Marku je samo malo raz-
širjen, dodatkov je malo, pripisana sta dva različna zaključna dela.
Druga dva sinoptična evangelija imata še en skupen vir, zbirko
logijev, imenovano Q.7 Iz nje izvirajo skoraj vsi logiji, ki jih je Matej
združil v Pridigo na gori, enako velja za Lukovo Pridigo na poljani ter
druge elemente, ki so skupni Mateju in Luki, a manjkajo pri Marku.
Poleg tega sta imela vsak še svoje posebne vire, iz katerih sta vzela
6 Tako v SSP. Grško besedo epeideper bi točneje prevedli s potem ko so pač (že mnogi
poskušali itn.). Pisec evangelija namreč ne trdi, da se je dela lotil zato, ker so o
njem že prej pisali, temveč po več predhodnikih tudi on podaja to vsebino z
namenom poučitve Teofila in drugih.
7 Z grško besedo logion (množina logia) ali poslovenjeno logij označujemo Jezusov
izrek ali priliko. Zbirka Q nosi ime po nemški besedi Quelle »vir«.
131
nasprotju s Pavlom je dostavek »ženska naj v shodnici molči« (1 Kor
14:3isl.).
Druga Pavlova pisma so delo Pavlovih učencev.
4. Štirje kanonični evangeliji
Evangeliji so nastali pozneje, njihovi viri so bili pred tem pre-
vedeni v grščino. Zgovoren je že začetek Evangelija po Luki; Luka
namreč začenja s posvetilom Teofilu: »Ker6 so že mnogi poskušali
urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so
nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki
besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno po-
izvedel, tebi, nadvse odlični Teofil, vse po vrsti popisati, da spoznaš
zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen.« Pisec tega evangelija,
ki je obenem avtor Apostolskih del, nam jasno pove, da je do svojega
poročila prišel s primerjavo in preverjanjem predhodnih, ki slonijo
na poročilih neposrednih prič. Njegov evangelij je torej že tretja
stopnja obdelave snovi: ustnemu izročilu sledijo poskusi pisne
ureditve. Prva je nastala predhodna oblika Evangelija po Marku.
Čeprav je vsak od teh evangelijev doživel več redakcij in torej nobeden
nima enega samega avtorja, jih bomo zaradi enostavnosti obravna-
vali, kakor da so dela piscev, po katerih so poimenovani, torej Marka,
Mateja, Luke, Janeza. Predhodni pra-Marko je skelet za dodelavo vseh
treh sinoptičnih evangelijev. Evangelij po Marku je samo malo raz-
širjen, dodatkov je malo, pripisana sta dva različna zaključna dela.
Druga dva sinoptična evangelija imata še en skupen vir, zbirko
logijev, imenovano Q.7 Iz nje izvirajo skoraj vsi logiji, ki jih je Matej
združil v Pridigo na gori, enako velja za Lukovo Pridigo na poljani ter
druge elemente, ki so skupni Mateju in Luki, a manjkajo pri Marku.
Poleg tega sta imela vsak še svoje posebne vire, iz katerih sta vzela
6 Tako v SSP. Grško besedo epeideper bi točneje prevedli s potem ko so pač (že mnogi
poskušali itn.). Pisec evangelija namreč ne trdi, da se je dela lotil zato, ker so o
njem že prej pisali, temveč po več predhodnikih tudi on podaja to vsebino z
namenom poučitve Teofila in drugih.
7 Z grško besedo logion (množina logia) ali poslovenjeno logij označujemo Jezusov
izrek ali priliko. Zbirka Q nosi ime po nemški besedi Quelle »vir«.
131
