Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 129
BO@IDAR DEBENJAK
Med 14 pismi pod imenom apostola Pavla so nekatera res Pavlova,
nekatera iz Pavlove šole, eno, Pismo Hebrejcem, pa ima zagotovo
drugega avtorja. Sledijo Jakobovo pismo, dve Petrovi, tri Janezova in
eno Judovo. Avtorji naj bi bili po izročilu Jezusova brata Jakob,
imenovan »Jakob Pravični«, in Juda, apostol Peter ter pisec Evangelija
po Janezu. Apokalipsa ali Janezovo Razodetje naj bi prav tako izvirala
od apostola Janeza. Gre za preroško napoved konca dob.
Preden so bila ravno ta dela, vsa ta dela in samo ta dela prejeta v
kanon, je obstajalo še več vzporednih del, ki so bila tem delom
sorodna po slogu in snovi, ki pa niso bila sprejeta v kanon, čeprav so
bila nekatera dolgo časa v rabi v kateri od cerkva: razni evangeliji,
pisma, apokalipse. Vsi drugi evangeliji, razen štirih kanoniziranih,
štejejo danes med apokrife, isto velja za apokalipse. Nekatera druga
dela, tako dve pismi pod imenom Klementa Rimskega, Barnabovo
pismo ter Pastir Herma, ki so bili marsikje sestavni deli NT, se danes
navajajo med apostolskimi očeti. Grški glagol apokrypto pomeni
»skrijem«. Dobesedni pomen izraza apokrif je torej »skriti spis«,
morda tudi »skrivni spis«. Beseda »apokrif« je lahko tudi prevod za
hebrejski ganuz (knjiga, ki je izločena iz liturgične rabe; geniza je
shramba, v kateri se hranijo taki izločeni spisi, bodisi ker ne ustrezajo
več bodisi ker so iztrošeni1); v tem primeru so apokrifi spisi, ki so bili
po preskusu v liturgiji dani ad acta. V polemični rabi je izraz potem
pomenil »nepristen« ali celo »ponarejen« tekst, »podtaknjen tekst«.
Tu ga uporabljamo samo v pomenu »tekst, ki ni bil sprejet v kanon«.
V pomenu »nekanonični tekst« se včasih uporablja izraz psevdo-
epigraf, ki dobesedno pomeni »spis, ki je napačno pripisan kaki
osebi«. Toda ta izraz je lahko zavajajoč: denimo kanoničnega Drugega
Petrovega pisma, ki je najmlajše besedilo NT, nastalo okoli leta 150,
gotovo ni apostol Peter niti napisal niti narekoval, temveč mu je pač
le pripisano. Od pisem pod imenom apostola Pavla jih je šest prist-
nih, druga so delo njegovih učencev, Pismo Hebrejcem pa niti to ne.
Vsi ti spisi pa so v kanonu NT.
1 Z njimi se mora do kraja ravnati spoštljivo; v genizi so shranjeni do spoštljivega
uničenja. Geniza sinagoge v Kairu, raziskana konec 19. stoletja, pa ni hranila
samo iztrošenih zvitkov tore, temveč je vsebovala tudi mnoge nenavadne spise,
katerih pomen je postal jasen šele po odkritjih v Kumranu.
127
Med 14 pismi pod imenom apostola Pavla so nekatera res Pavlova,
nekatera iz Pavlove šole, eno, Pismo Hebrejcem, pa ima zagotovo
drugega avtorja. Sledijo Jakobovo pismo, dve Petrovi, tri Janezova in
eno Judovo. Avtorji naj bi bili po izročilu Jezusova brata Jakob,
imenovan »Jakob Pravični«, in Juda, apostol Peter ter pisec Evangelija
po Janezu. Apokalipsa ali Janezovo Razodetje naj bi prav tako izvirala
od apostola Janeza. Gre za preroško napoved konca dob.
Preden so bila ravno ta dela, vsa ta dela in samo ta dela prejeta v
kanon, je obstajalo še več vzporednih del, ki so bila tem delom
sorodna po slogu in snovi, ki pa niso bila sprejeta v kanon, čeprav so
bila nekatera dolgo časa v rabi v kateri od cerkva: razni evangeliji,
pisma, apokalipse. Vsi drugi evangeliji, razen štirih kanoniziranih,
štejejo danes med apokrife, isto velja za apokalipse. Nekatera druga
dela, tako dve pismi pod imenom Klementa Rimskega, Barnabovo
pismo ter Pastir Herma, ki so bili marsikje sestavni deli NT, se danes
navajajo med apostolskimi očeti. Grški glagol apokrypto pomeni
»skrijem«. Dobesedni pomen izraza apokrif je torej »skriti spis«,
morda tudi »skrivni spis«. Beseda »apokrif« je lahko tudi prevod za
hebrejski ganuz (knjiga, ki je izločena iz liturgične rabe; geniza je
shramba, v kateri se hranijo taki izločeni spisi, bodisi ker ne ustrezajo
več bodisi ker so iztrošeni1); v tem primeru so apokrifi spisi, ki so bili
po preskusu v liturgiji dani ad acta. V polemični rabi je izraz potem
pomenil »nepristen« ali celo »ponarejen« tekst, »podtaknjen tekst«.
Tu ga uporabljamo samo v pomenu »tekst, ki ni bil sprejet v kanon«.
V pomenu »nekanonični tekst« se včasih uporablja izraz psevdo-
epigraf, ki dobesedno pomeni »spis, ki je napačno pripisan kaki
osebi«. Toda ta izraz je lahko zavajajoč: denimo kanoničnega Drugega
Petrovega pisma, ki je najmlajše besedilo NT, nastalo okoli leta 150,
gotovo ni apostol Peter niti napisal niti narekoval, temveč mu je pač
le pripisano. Od pisem pod imenom apostola Pavla jih je šest prist-
nih, druga so delo njegovih učencev, Pismo Hebrejcem pa niti to ne.
Vsi ti spisi pa so v kanonu NT.
1 Z njimi se mora do kraja ravnati spoštljivo; v genizi so shranjeni do spoštljivega
uničenja. Geniza sinagoge v Kairu, raziskana konec 19. stoletja, pa ni hranila
samo iztrošenih zvitkov tore, temveč je vsebovala tudi mnoge nenavadne spise,
katerih pomen je postal jasen šele po odkritjih v Kumranu.
127
