Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 134
[TUDIJSKI VE^ERI
vsak svojo različico Jezusovega rodovnika in pa vsak svojo zgodbo o
Jezusovem rojstvu in otroštvu, Luka pa še vložek o dvanajstletnem
Jezusu. S temi zgodbami pa sta evangelista dokaj skopa, saj v sre-
dišču ni Jezusov življenjepis, temveč tisto, po čemer je Jezus Kristus,
Mesija, Odrešenik: njegov nauk in kompleks križa. Marko govori
samo o obdobju javnega delovanja, enako Janez.
Evangelij po Janezu je najpoznejši (šele po letu 85, morda celo okrog
leta 100). Redakcija tega evangelija je povzročila mnogo diskusij med
teologi; mnogi menijo, da njegovi deli niso v pravem vrstnem redu.
Poleg tega je vanj vložena zgodba o grešnici, ki se slogovno bolj ujema
z Evangelijem po Luki (in je v več rokopisih umeščena tja). Evangelij ima
pa lastne vire, med katerimi je bila zbirka govorov in zgodb o pashi in
Veliki noči, pa tudi neka zbirka logijev, drugačna od Q. Jezusov Govor
o luči, ki je eden od virov, je bil v obdelavi razsekan na kose.
Zbirke logijev si lahko predstavljamo, odkar je bila leta 1945
odkrita knjižnica v koptskem jeziku, ki so jo v posodah položili v
grob nekega meniha iz starega samostana Chenoboskion. Med
najdenimi rokopisi je bil tudi Evangelij po Tomažu s 114 logiji, od
katerih je večina vsebinsko in sporočilno sorodna kanoničnim
evangelijem, skoraj vsak logij pa se začenja z napovedjo »Jezus je
rekel«. S tem odkritjem v Gornjem Egiptu je bil pojasnjen tudi neki
papirus, najden že v letih 1896–97 na drugem koncu Egipta, v
ostankih nekdanjega samostana Oxyrhynchus, s sedmimi logiji tega
evangelija v grščini.
Kakor je bilo že rečeno, se je za tri prve evangelije uveljavilo ime
sinoptični: skupen je njihov skelet, ki je v Evangeliju po Mateju in
Evangeliju po Luki razširjen. Znamenita govora – Pridiga na gori v
Evangliju po Mateju in Pridiga na poljani v Evangeliju po Luki – sta v
mnogočem vzporedna, imata pa le malo skupnih mest z Evangelijem
po Marku. Iz svojega vira je Matej in je Luka izbral tisto, kar se mu je
zdelo teološko relevantno. Vsi štirje evangeliji imajo vsak lastne
teološke poudarke.
Nastanek Evangelija po Marku postavlja Jeruzalemska biblija v leto
70, druga dva sinoptika v leto 80, Evangelij po Janezu pa v leto 85;
zatem naj bi se zvrstila tri Janezova pisma, okrog 95 Apokalipsa, proti
koncu stoletja Judovo pismo. Prvo Petrovo pismo naj bi morda izviralo
132
vsak svojo različico Jezusovega rodovnika in pa vsak svojo zgodbo o
Jezusovem rojstvu in otroštvu, Luka pa še vložek o dvanajstletnem
Jezusu. S temi zgodbami pa sta evangelista dokaj skopa, saj v sre-
dišču ni Jezusov življenjepis, temveč tisto, po čemer je Jezus Kristus,
Mesija, Odrešenik: njegov nauk in kompleks križa. Marko govori
samo o obdobju javnega delovanja, enako Janez.
Evangelij po Janezu je najpoznejši (šele po letu 85, morda celo okrog
leta 100). Redakcija tega evangelija je povzročila mnogo diskusij med
teologi; mnogi menijo, da njegovi deli niso v pravem vrstnem redu.
Poleg tega je vanj vložena zgodba o grešnici, ki se slogovno bolj ujema
z Evangelijem po Luki (in je v več rokopisih umeščena tja). Evangelij ima
pa lastne vire, med katerimi je bila zbirka govorov in zgodb o pashi in
Veliki noči, pa tudi neka zbirka logijev, drugačna od Q. Jezusov Govor
o luči, ki je eden od virov, je bil v obdelavi razsekan na kose.
Zbirke logijev si lahko predstavljamo, odkar je bila leta 1945
odkrita knjižnica v koptskem jeziku, ki so jo v posodah položili v
grob nekega meniha iz starega samostana Chenoboskion. Med
najdenimi rokopisi je bil tudi Evangelij po Tomažu s 114 logiji, od
katerih je večina vsebinsko in sporočilno sorodna kanoničnim
evangelijem, skoraj vsak logij pa se začenja z napovedjo »Jezus je
rekel«. S tem odkritjem v Gornjem Egiptu je bil pojasnjen tudi neki
papirus, najden že v letih 1896–97 na drugem koncu Egipta, v
ostankih nekdanjega samostana Oxyrhynchus, s sedmimi logiji tega
evangelija v grščini.
Kakor je bilo že rečeno, se je za tri prve evangelije uveljavilo ime
sinoptični: skupen je njihov skelet, ki je v Evangeliju po Mateju in
Evangeliju po Luki razširjen. Znamenita govora – Pridiga na gori v
Evangliju po Mateju in Pridiga na poljani v Evangeliju po Luki – sta v
mnogočem vzporedna, imata pa le malo skupnih mest z Evangelijem
po Marku. Iz svojega vira je Matej in je Luka izbral tisto, kar se mu je
zdelo teološko relevantno. Vsi štirje evangeliji imajo vsak lastne
teološke poudarke.
Nastanek Evangelija po Marku postavlja Jeruzalemska biblija v leto
70, druga dva sinoptika v leto 80, Evangelij po Janezu pa v leto 85;
zatem naj bi se zvrstila tri Janezova pisma, okrog 95 Apokalipsa, proti
koncu stoletja Judovo pismo. Prvo Petrovo pismo naj bi morda izviralo
132
