Page 241 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 241
France M. Dolinar
REFORMNA PRIZADEVANJA
LJUBLJANSKEGA [KOFA KAZIANERJA
IN NJEGOV ODNOS DO TRUBARJA
O ljubljanskem škofu Francu Kazianerju pl. Katzensteinu, po
rodu z gradu Kamen pri Begunjah1 in ljubljanskem škofu od leta
1536 do leta 1543, sta se v literaturi spletli dve legendi, ki ju nam
zdaj razpoložljivi arhivski viri ne potrjujejo.
Po prvi, ki jo zastopa nemški zgodovinar Georg May, naj bi bil
Kazianer »teološko neizobražen, značajsko šibek in versko sla-
boten«.2 Pri tem je pomenljivo, da May za to svojo izrazito ideološko
obarvano negativno sodbo ni navedel nobenega konkretnega dokaza
na podlagi arhivskih virov. Nam dostopni dokumenti pa nasprotno
dokazujejo, da je dobil Franc Kazianer solidno humanistično in
teološko izobrazbo pri avguštinskih korarjih v Celovcu, kjer je bil
leta 1513 tudi posvečen za duhovnika.3 O ugledu, ki ga je Kazianer
1 Franc Kazianer se je rodil okrog leta 1489 v gradu Kamen pri Begunjah očetu
Leonardu Kazianerju pl. Katzensteinu in materi Ursuli grofici Herberstein kot
najstarejši od štirih otrok. Njegov mlajši brat Ivan (rojen 1491 ali 1492) je postal
Kranjski deželni glavar in v času kralja Ferdinanda I. vrhovni poveljnik krajiških
čet na Hrvatskem in v Slavoniji.
2 Georg May, Die deutschen Bischöfe angesichts der Glaubensspaltung des 16. Jahrhunderts,
6–7.
3 Franc Kazianer je obiskoval stolno šolo v Celovcu, njegova nadaljnja študijska
pot ni znana. Lavantinski škof Leonhard Prewel ga je 22. decembra 1509 posvetil
za subdiakona za celovško škofijo. Pri posvetitvi za diakona 14. junija 1511 je bil
Franc Kazianer imenovan za kanonika krške škofije, pri posvetitvi za duhovnika
12. marca 1513 pa je vpisan v knjigo ordinandov kot »brat Frančišek«. Očitno je
bil član avguštinskih korarjev v Celovcu. Za duhovniško posvečenje je prejel
spregled, ker še ni dopolnil »kanonične starosti« 24 let, ki je bila po kanonskem
pravu določena za mašniško posvečenje. Ferdinand Hutz, Das Weiheregister des
Lavanter Bischofs Leonhard Peurl 1509–1536, Graz 1994, 16, 46, 80.
239
REFORMNA PRIZADEVANJA
LJUBLJANSKEGA [KOFA KAZIANERJA
IN NJEGOV ODNOS DO TRUBARJA
O ljubljanskem škofu Francu Kazianerju pl. Katzensteinu, po
rodu z gradu Kamen pri Begunjah1 in ljubljanskem škofu od leta
1536 do leta 1543, sta se v literaturi spletli dve legendi, ki ju nam
zdaj razpoložljivi arhivski viri ne potrjujejo.
Po prvi, ki jo zastopa nemški zgodovinar Georg May, naj bi bil
Kazianer »teološko neizobražen, značajsko šibek in versko sla-
boten«.2 Pri tem je pomenljivo, da May za to svojo izrazito ideološko
obarvano negativno sodbo ni navedel nobenega konkretnega dokaza
na podlagi arhivskih virov. Nam dostopni dokumenti pa nasprotno
dokazujejo, da je dobil Franc Kazianer solidno humanistično in
teološko izobrazbo pri avguštinskih korarjih v Celovcu, kjer je bil
leta 1513 tudi posvečen za duhovnika.3 O ugledu, ki ga je Kazianer
1 Franc Kazianer se je rodil okrog leta 1489 v gradu Kamen pri Begunjah očetu
Leonardu Kazianerju pl. Katzensteinu in materi Ursuli grofici Herberstein kot
najstarejši od štirih otrok. Njegov mlajši brat Ivan (rojen 1491 ali 1492) je postal
Kranjski deželni glavar in v času kralja Ferdinanda I. vrhovni poveljnik krajiških
čet na Hrvatskem in v Slavoniji.
2 Georg May, Die deutschen Bischöfe angesichts der Glaubensspaltung des 16. Jahrhunderts,
6–7.
3 Franc Kazianer je obiskoval stolno šolo v Celovcu, njegova nadaljnja študijska
pot ni znana. Lavantinski škof Leonhard Prewel ga je 22. decembra 1509 posvetil
za subdiakona za celovško škofijo. Pri posvetitvi za diakona 14. junija 1511 je bil
Franc Kazianer imenovan za kanonika krške škofije, pri posvetitvi za duhovnika
12. marca 1513 pa je vpisan v knjigo ordinandov kot »brat Frančišek«. Očitno je
bil član avguštinskih korarjev v Celovcu. Za duhovniško posvečenje je prejel
spregled, ker še ni dopolnil »kanonične starosti« 24 let, ki je bila po kanonskem
pravu določena za mašniško posvečenje. Ferdinand Hutz, Das Weiheregister des
Lavanter Bischofs Leonhard Peurl 1509–1536, Graz 1994, 16, 46, 80.
239
