Page 242 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 242
[TUDIJSKI VE^ERI
užival med svojimi stanovskimi kolegi, pričajo njegove službe. Leta
1527 je postal dekan kolegiatnega kapitlja pri Gospe Sveti. Leta 1529
je v imenu krškega stolnega kapitlja posredoval pri kralju Ferdinan-
du I., da bi omilil zahtevo po zaplembi in prodaji četrtega dela vseh
cerkvenih posesti za obrambo proti Turkom. Že naslednje leto je
postal prošt stolnega kapitlja na Krki (Gurk), leta 1531 pa ga je na
cesarjevo posredovanje štajerski deželni glavar predlagal za prošta
sekovskega stolnega kapitlja. Imenovanju je iz neznanega razloga
nasprotoval takratni administrator sekovske škofije, ljubljanski škof
Krištof Ravbar, pet let pozneje pa ga je prav škof Ravbar cesarju pred-
lagal za svojega pomožnega škofa s pravico nasledstva. Malo verjetno
je, da bi si eden najuglednejših humanistov tedanjega časa, škof
Krištof Ravbar, »teološko neizobraženega, značajsko šibkega in
versko slabotnega« človeka izbral za svojega naslednika na ljub-
ljanskem škofijskem sedežu, ki se je od leta 1533 ponašal s knežjim
naslovom.
Kazianerjevo razgledanost dokazuje tudi njegova knjižnica. Težko
si je predstavljati, da bi si »teološko neizobražen človek« med drugim
nabavil vsa takrat dosegljiva dela velikega cerkvenega učitelja, cari-
grajskega patriarha (397–407) Janeza Krizostoma in se poglabljal v
njegov nauk o strukturi in poslanstvu Cerkve. Kazianerjevi sodelavci
in prijatelji so ob njegovi smrti leta 1543 dali na nagrobno ploščo
med drugim zapisati, da je bil škof Kazianer »moder, plemenit in
preudaren značaj«.4
Druga legenda, da je bil Kazianer vsaj filoprotestant, če ne že
protestant – takšno izjavo smo nedavno ponovno slišali po ljub-
ljanskem radiu5 – je nastala zaradi napačne razlage poročila o ško-
fovem prejemu zakramentov za umirajoče. V Trubarjevem pismu
škofu Petru Seebachu (1558/60–1568) z dne 6. julija 1561 je namreč
4 »Tertius e primo successit hic ordine praesul / nobilis et prudens ingenioque
sagax / Rauberi arbitrio ad scitutulit infulae honores / tempore quod rapuit
parca maligna brevi« / – Se pravi: »Ta je po prvem sledil kot tretji po vrsti
škofovstva; moder je bil, plemenit in preudaren značaj. Rauber ga sam je izbral,
časti on mitre sprejel je, v kratkem pa Parka mu zla, spet ugrabila jih je«. Emilijan
Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, 34.
5 Pogovor na I. programu Radio Slovenija, 25. decembra 2011, ob 550-letnici
ustanovitve ljubljanske škofije.
240
užival med svojimi stanovskimi kolegi, pričajo njegove službe. Leta
1527 je postal dekan kolegiatnega kapitlja pri Gospe Sveti. Leta 1529
je v imenu krškega stolnega kapitlja posredoval pri kralju Ferdinan-
du I., da bi omilil zahtevo po zaplembi in prodaji četrtega dela vseh
cerkvenih posesti za obrambo proti Turkom. Že naslednje leto je
postal prošt stolnega kapitlja na Krki (Gurk), leta 1531 pa ga je na
cesarjevo posredovanje štajerski deželni glavar predlagal za prošta
sekovskega stolnega kapitlja. Imenovanju je iz neznanega razloga
nasprotoval takratni administrator sekovske škofije, ljubljanski škof
Krištof Ravbar, pet let pozneje pa ga je prav škof Ravbar cesarju pred-
lagal za svojega pomožnega škofa s pravico nasledstva. Malo verjetno
je, da bi si eden najuglednejših humanistov tedanjega časa, škof
Krištof Ravbar, »teološko neizobraženega, značajsko šibkega in
versko slabotnega« človeka izbral za svojega naslednika na ljub-
ljanskem škofijskem sedežu, ki se je od leta 1533 ponašal s knežjim
naslovom.
Kazianerjevo razgledanost dokazuje tudi njegova knjižnica. Težko
si je predstavljati, da bi si »teološko neizobražen človek« med drugim
nabavil vsa takrat dosegljiva dela velikega cerkvenega učitelja, cari-
grajskega patriarha (397–407) Janeza Krizostoma in se poglabljal v
njegov nauk o strukturi in poslanstvu Cerkve. Kazianerjevi sodelavci
in prijatelji so ob njegovi smrti leta 1543 dali na nagrobno ploščo
med drugim zapisati, da je bil škof Kazianer »moder, plemenit in
preudaren značaj«.4
Druga legenda, da je bil Kazianer vsaj filoprotestant, če ne že
protestant – takšno izjavo smo nedavno ponovno slišali po ljub-
ljanskem radiu5 – je nastala zaradi napačne razlage poročila o ško-
fovem prejemu zakramentov za umirajoče. V Trubarjevem pismu
škofu Petru Seebachu (1558/60–1568) z dne 6. julija 1561 je namreč
4 »Tertius e primo successit hic ordine praesul / nobilis et prudens ingenioque
sagax / Rauberi arbitrio ad scitutulit infulae honores / tempore quod rapuit
parca maligna brevi« / – Se pravi: »Ta je po prvem sledil kot tretji po vrsti
škofovstva; moder je bil, plemenit in preudaren značaj. Rauber ga sam je izbral,
časti on mitre sprejel je, v kratkem pa Parka mu zla, spet ugrabila jih je«. Emilijan
Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, 34.
5 Pogovor na I. programu Radio Slovenija, 25. decembra 2011, ob 550-letnici
ustanovitve ljubljanske škofije.
240
