Page 310 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 310
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Razprava v Angleški cerkvi in odmevanje teme po medijih
Pred uradno potrditvijo
V Anglikanski skupnosti imajo velik vpliv tudi laiki. O tem priča
dejstvo, da so v Anglikanskem posvetovalnem zboru nujni tudi člani,
ki ne pripadajo duhovščini, torej verniki laiki. Poleg tega so tudi
nasploh v raznih združenjih in zborih organizirani laični posa-
mezniki, ki dejavno sodelujejo v skupnosti na raznovrstne načine.
Za nadaljnji vpogled v našo temo se bomo osredotočili na prvo
provinco, ki je »mati vseh provinc«, na Angleško cerkev (Church of
England).
Največ medijskega poročanja na to temo je moči najti leta 1992,
ko je Anglija uradno izglasovala odločitev za žensko duhovništvo.
Tema je veljala za težavno, saj so nekateri grozili, da bodo v primeru
odobritve zapustili Angleško cerkev. Spet drugi, da bodo odšli, če ne
bo izglasovano za. Nasprotujoči si strani sta zavračali možnost
medsebojnega dialoga. »Celotna debata je delo hudiča,« izjavi Eli-
zabeth Mills iz vplivne skupine Women Against the Ordination of
Women.12 Slednja skupina je imela leta 1992 več kot 7000 članic,
med njimi jih je bilo veliko tudi iz duhovniških družin (žene, hčere,
sestre in vnukinje duhovnikov).
Ena izmed tradicionalnih skupin iz uradnega zbora laikov je trdila,
da je ta tema le modna norost, ki je prišla iz ZDA. Druga nasprotujoča
tradicionalna skupina, ki je iz vrst duhovščine, imenovana Cost of
Conscience, se opira na teološke argumente. Prvi argument, češ da
zato, ker je bil Kristus moški, ga lahko zastopa samo moški, prihaja iz
vrst anglokatolikov; drugi argument pa se opira na apostola Pavla, ki
je učil, da ženska ne sme imeti avtoritete nad moškimi. Omenjena
skupina, ki šteje več kot 3000 duhovnikov (od vseh 10000 duhovnikov
Angleške cerkve13), je zagrozila, da jih bo najmanj ena tretjina zapustila
Angleško cerkev. Večina njihove grožnje z odhodom ni jemala preveč
resno, saj so menili, da jih ne bo odšlo več kot 200, ker se ne bodo
12 God willing, Economist, 7. november 1992, 73.
13 Prim. Divided they stand, Economist, 21. november 1992, 68.
308
Razprava v Angleški cerkvi in odmevanje teme po medijih
Pred uradno potrditvijo
V Anglikanski skupnosti imajo velik vpliv tudi laiki. O tem priča
dejstvo, da so v Anglikanskem posvetovalnem zboru nujni tudi člani,
ki ne pripadajo duhovščini, torej verniki laiki. Poleg tega so tudi
nasploh v raznih združenjih in zborih organizirani laični posa-
mezniki, ki dejavno sodelujejo v skupnosti na raznovrstne načine.
Za nadaljnji vpogled v našo temo se bomo osredotočili na prvo
provinco, ki je »mati vseh provinc«, na Angleško cerkev (Church of
England).
Največ medijskega poročanja na to temo je moči najti leta 1992,
ko je Anglija uradno izglasovala odločitev za žensko duhovništvo.
Tema je veljala za težavno, saj so nekateri grozili, da bodo v primeru
odobritve zapustili Angleško cerkev. Spet drugi, da bodo odšli, če ne
bo izglasovano za. Nasprotujoči si strani sta zavračali možnost
medsebojnega dialoga. »Celotna debata je delo hudiča,« izjavi Eli-
zabeth Mills iz vplivne skupine Women Against the Ordination of
Women.12 Slednja skupina je imela leta 1992 več kot 7000 članic,
med njimi jih je bilo veliko tudi iz duhovniških družin (žene, hčere,
sestre in vnukinje duhovnikov).
Ena izmed tradicionalnih skupin iz uradnega zbora laikov je trdila,
da je ta tema le modna norost, ki je prišla iz ZDA. Druga nasprotujoča
tradicionalna skupina, ki je iz vrst duhovščine, imenovana Cost of
Conscience, se opira na teološke argumente. Prvi argument, češ da
zato, ker je bil Kristus moški, ga lahko zastopa samo moški, prihaja iz
vrst anglokatolikov; drugi argument pa se opira na apostola Pavla, ki
je učil, da ženska ne sme imeti avtoritete nad moškimi. Omenjena
skupina, ki šteje več kot 3000 duhovnikov (od vseh 10000 duhovnikov
Angleške cerkve13), je zagrozila, da jih bo najmanj ena tretjina zapustila
Angleško cerkev. Večina njihove grožnje z odhodom ni jemala preveč
resno, saj so menili, da jih ne bo odšlo več kot 200, ker se ne bodo
12 God willing, Economist, 7. november 1992, 73.
13 Prim. Divided they stand, Economist, 21. november 1992, 68.
308
