Page 306 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 306
RAZGLEDI, VPOGLEDI
so priznavale ženskam tudi vodstveno vlogo, nagibala k temu, da bi
s tem nekako osramotili tradicijo biblične interpretacije; ta je žensko
cerkveno vodenje naredila za nemogočo.
Obred za diakonise se je zopet (po zgodnjekrščanski praksi)
uveljavil najprej v Kaiserswerthu v Nemčiji leta 1836 in se kmalu od
tu razširil tudi v druge države. Prva ženska, ki so ji dodelili službo
duhovnice, je bila Antonietta Brown (kasneje gospa Blackwell), ki je
delovala v Prvi kongregacijski Cerkvi (Wayne Country, NY), in sicer
že leta 1853. A. Brown je diplomirala na univerzi v Oberlinu; ta je
bila tudi prva univerza, ki je v program teologije sprejemala tudi
ženske. Luther Lee, pridigar ob posvečenju Brownove, je poudaril,
da je pridigarska služba (preaching ministry) isto kot preroška služba
(prophetic ministry). Kristus je zaupal službo tudi ženskam, saj jim je
enako kot moškim podelil moč prerokovanja. V preteklosti je bila
napaka, da je Cerkev izključevala ženske iz duhovniške službe.
Brownova je služila kot pastorka le kratek čas v Kongregacijski
cerkvi, a je ugotovila, da tu ne more oznanjati Kalvinovega nauka o
predestinaciji. Kasneje se je vrnila k duhovništvu pri unitarijancih.
Druga ženska duhovnica je bila Olypia Brown pri univerzalistih
(kasneje se je pridružila unitarijcem). Konec 19. stoletja so imeli
duhovnice Kristusovi učenci., nekatere baptistične cerkve, Metodi-
stična protestantska Cerkev, Cumberlandska prezbiterijanska Cerkev
in kongregacionalisti; slednji so imeli devet duhovnic že do leta 1893.
Glavne denominacije v ZDA so le počasi uvajale posvečevanje
žensk (glede na prve začetke drugih). Nekateri teološki kolidži
(visoke šole) so v osemdesetih letih 19. stoletja sicer sprejemali
ženske, ampak njihovo število je ostalo nizko (okoli 5 odstotkov) do
šestdesetih let 20.stoletja.
Odprle so se nove službe za neposvečene v cerkvi: diakonise,
misijonarke in učiteljice krščanskega nauka (katehistinje). Ženske,
ki so študirale teologijo, so se pripravljale ravno za te službe, ki jih
opravljajo neposvečeni. Poleg kongregacionalistovso tudi unitari-
janci, univerzalisti in protestantski metodisti konec 19. stoletja začeli
posvečevati ženske v duhovnice. Prezbiterijanci, metodisti in luterani
pa so odklanjali posvečevanje žensk in so jih raje usmerjali v službe,
ki jih opravljajo neposvečeni.
304
so priznavale ženskam tudi vodstveno vlogo, nagibala k temu, da bi
s tem nekako osramotili tradicijo biblične interpretacije; ta je žensko
cerkveno vodenje naredila za nemogočo.
Obred za diakonise se je zopet (po zgodnjekrščanski praksi)
uveljavil najprej v Kaiserswerthu v Nemčiji leta 1836 in se kmalu od
tu razširil tudi v druge države. Prva ženska, ki so ji dodelili službo
duhovnice, je bila Antonietta Brown (kasneje gospa Blackwell), ki je
delovala v Prvi kongregacijski Cerkvi (Wayne Country, NY), in sicer
že leta 1853. A. Brown je diplomirala na univerzi v Oberlinu; ta je
bila tudi prva univerza, ki je v program teologije sprejemala tudi
ženske. Luther Lee, pridigar ob posvečenju Brownove, je poudaril,
da je pridigarska služba (preaching ministry) isto kot preroška služba
(prophetic ministry). Kristus je zaupal službo tudi ženskam, saj jim je
enako kot moškim podelil moč prerokovanja. V preteklosti je bila
napaka, da je Cerkev izključevala ženske iz duhovniške službe.
Brownova je služila kot pastorka le kratek čas v Kongregacijski
cerkvi, a je ugotovila, da tu ne more oznanjati Kalvinovega nauka o
predestinaciji. Kasneje se je vrnila k duhovništvu pri unitarijancih.
Druga ženska duhovnica je bila Olypia Brown pri univerzalistih
(kasneje se je pridružila unitarijcem). Konec 19. stoletja so imeli
duhovnice Kristusovi učenci., nekatere baptistične cerkve, Metodi-
stična protestantska Cerkev, Cumberlandska prezbiterijanska Cerkev
in kongregacionalisti; slednji so imeli devet duhovnic že do leta 1893.
Glavne denominacije v ZDA so le počasi uvajale posvečevanje
žensk (glede na prve začetke drugih). Nekateri teološki kolidži
(visoke šole) so v osemdesetih letih 19. stoletja sicer sprejemali
ženske, ampak njihovo število je ostalo nizko (okoli 5 odstotkov) do
šestdesetih let 20.stoletja.
Odprle so se nove službe za neposvečene v cerkvi: diakonise,
misijonarke in učiteljice krščanskega nauka (katehistinje). Ženske,
ki so študirale teologijo, so se pripravljale ravno za te službe, ki jih
opravljajo neposvečeni. Poleg kongregacionalistovso tudi unitari-
janci, univerzalisti in protestantski metodisti konec 19. stoletja začeli
posvečevati ženske v duhovnice. Prezbiterijanci, metodisti in luterani
pa so odklanjali posvečevanje žensk in so jih raje usmerjali v službe,
ki jih opravljajo neposvečeni.
304
