Page 337 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 337
STANE JURCA
Ljubelja in Jezerskega v primerjavi s Korenom nista niti krajši niti
lažji. Odločitev za Koren bi bila zato logična. Nadalje pa lahko
domnevamo, da so se odločili za to pot, ker so jo poznali – za
Trubarja vemo, da je trikrat potoval preko Korena.10, 11, 12 Še po-
membnejše pa bi utegnilo vplivati na tako odločitev dejstvo, da je
bila carina/mitnica v Podkorenu majhna, z le nekaj zaposlenimi, v
kraju pa je bilo – vsaj še leta 1571 – nekaj protestantov in med
njimi tudi mitničar.13 Protestantska skupnost v kranjskogorski
župniji naj bi torej bila majhna; ker pa vemo, da so župnika Ma-
tevža Škrbca, ki je tu služboval v letih 1612–1616, tožili, da na
belopeškem pokopališču pokopava protestante,14 se zdi, da je bila
ta skupnost vendarle močnejša in vplivnejša, kakor bi lahko sodili
po sporočenih številkah. Torej je bilo kar nekaj tehtnih razlogov za
to, da bi organizatorji prevoza Biblije izbrali pot prek Korena. Toda:
Ali je bilo to tudi tehnično izvedljivo?
Kakor že vemo, so na prvem delu poti prevažali Biblijo v šestih
večjih in v enaindvajsetih manjših sodih; vemo pa tudi, da so imeli
med potjo nekaj težav, zaradi česar so morali knjige preložiti iz štirih
večjih sodov v manjše. Iz istega vira tudi izvemo, da je en tovor15 –
torej dva soda – tehtal 10 stotov, kar ustreza približno 514 kg ali,
bolj verjetno, 560 kg, odvisno od tega, ali naj bi šlo za »Krämer-
gewicht« ali pa za dunajske stote. Teža polnega soda bi torej bila
257, oziroma verjetneje 280 kg.16 Vemo tudi, da je prvih 11 sodov, ki
so jih poslali v Nürnberg, skupaj tehtalo preko 63 stotov.17 Iz vseh
teh navedb pa si lahko izračunamo, da je bilo razmerje tež med
velikimi in malimi sodi 1,27.
10 Josip Lavtižar: Primož Trubar, samozaložba, 1935, stran 54, 55, 80.
11 Jože Javoršek: Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986, stran 146.
12 Jože Rajhman: Pisma Primoža Trubarja, SAZU, Ljubljana,1986, stran 313.
13 Metod Benedik-Marko Benedik: Kranjska Gora, 600 let župnije 1390-1990, Župnijski
urad Kranjska Gora, 1990, stran 13.
14 Marko Benedik: Ob 500-letnici cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori, Kranjska
Gora, 2010, stran 10.
15 Tovor je bil mitninska in ne utežna enota.
16 Glej 2, stran 40.
17 Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva Slovenije, AS; Ljubljana, 1987,
stran 55 in 56.
335
Ljubelja in Jezerskega v primerjavi s Korenom nista niti krajši niti
lažji. Odločitev za Koren bi bila zato logična. Nadalje pa lahko
domnevamo, da so se odločili za to pot, ker so jo poznali – za
Trubarja vemo, da je trikrat potoval preko Korena.10, 11, 12 Še po-
membnejše pa bi utegnilo vplivati na tako odločitev dejstvo, da je
bila carina/mitnica v Podkorenu majhna, z le nekaj zaposlenimi, v
kraju pa je bilo – vsaj še leta 1571 – nekaj protestantov in med
njimi tudi mitničar.13 Protestantska skupnost v kranjskogorski
župniji naj bi torej bila majhna; ker pa vemo, da so župnika Ma-
tevža Škrbca, ki je tu služboval v letih 1612–1616, tožili, da na
belopeškem pokopališču pokopava protestante,14 se zdi, da je bila
ta skupnost vendarle močnejša in vplivnejša, kakor bi lahko sodili
po sporočenih številkah. Torej je bilo kar nekaj tehtnih razlogov za
to, da bi organizatorji prevoza Biblije izbrali pot prek Korena. Toda:
Ali je bilo to tudi tehnično izvedljivo?
Kakor že vemo, so na prvem delu poti prevažali Biblijo v šestih
večjih in v enaindvajsetih manjših sodih; vemo pa tudi, da so imeli
med potjo nekaj težav, zaradi česar so morali knjige preložiti iz štirih
večjih sodov v manjše. Iz istega vira tudi izvemo, da je en tovor15 –
torej dva soda – tehtal 10 stotov, kar ustreza približno 514 kg ali,
bolj verjetno, 560 kg, odvisno od tega, ali naj bi šlo za »Krämer-
gewicht« ali pa za dunajske stote. Teža polnega soda bi torej bila
257, oziroma verjetneje 280 kg.16 Vemo tudi, da je prvih 11 sodov, ki
so jih poslali v Nürnberg, skupaj tehtalo preko 63 stotov.17 Iz vseh
teh navedb pa si lahko izračunamo, da je bilo razmerje tež med
velikimi in malimi sodi 1,27.
10 Josip Lavtižar: Primož Trubar, samozaložba, 1935, stran 54, 55, 80.
11 Jože Javoršek: Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986, stran 146.
12 Jože Rajhman: Pisma Primoža Trubarja, SAZU, Ljubljana,1986, stran 313.
13 Metod Benedik-Marko Benedik: Kranjska Gora, 600 let župnije 1390-1990, Župnijski
urad Kranjska Gora, 1990, stran 13.
14 Marko Benedik: Ob 500-letnici cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori, Kranjska
Gora, 2010, stran 10.
15 Tovor je bil mitninska in ne utežna enota.
16 Glej 2, stran 40.
17 Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva Slovenije, AS; Ljubljana, 1987,
stran 55 in 56.
335
