Page 334 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 334
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Stane Jurca
DALMATINOVA BIBLIJA
IN KORENSKI PREHOD
Gutenbergov izum tiskanja – okrog leta 1445 – in Luthrovo refor-
macijsko gibanje, ki se je pričelo leta 1517, sta omogočila in po-
vzročila, da smo Slovenci leta 1550 dobili svojo prvo, oziroma prvi
dve knjigi: Trubarjev Katekizem in Abecedarij. Najbrž si danes le težko
predstavljamo vse družbeno vrenje tedanjega časa in razumemo
srečo, da smo tedaj imeli može, ki so nam samo dobra tri desetletja
pozneje, kot dvanajstemu narodu v Evropi, dali v narodnem jeziku
tudi knjigo vseh knjig – Sveto pismo. To izdajo iz leta 1584 danes
poznamo kot Dalmatinovo Biblijo.
Že sam prevod je še danes izjemno zahtevno delo; če pa upošte-
vamo še tedanje tehnične možnosti, slabe gospodarske in vse prej
kot prijazne politične razmere, pa se lahko temu dosežku le tiho
priklonimo. Šlo je za izreden podvig in prav zanimivo bi bilo narediti
primerjavo med tem, kar je bilo za to delo na voljo Dalmatinu in –
na drugi strani – na primer ustvarjalcem znane angleške različice
KJV – King James Version.
Sklep o natisu Biblije so sprejeli notranjeavstrijski deželni stanovi
9. februarja 1578 na zboru v Brucku na Muri.1 Zaradi že omenjenih
neprijaznih političnih razmer Biblije niso smeli tiskati v Ljubljani,
ampak so delo organizirali v nemškem Wittenbergu. Dalmatin in
njegovi so imeli ob koncu leta 1583 natisnjenih vseh 1500 izvodov,
ki so jih morali skrivoma spraviti domov, da bi se izognili zaplembi.2
1 Reisp Branko: Redki stari tiski, Slovenska matica v Ljubljani, 2001, stran 42.
2 P. Walter Šmid: Über Entstehung und Herausgabe der Bibel Dalmatins, separat iz:
Mitteilungen des Musealvereins für Krain, Ljubljana, 1904, stran 37.
332
Stane Jurca
DALMATINOVA BIBLIJA
IN KORENSKI PREHOD
Gutenbergov izum tiskanja – okrog leta 1445 – in Luthrovo refor-
macijsko gibanje, ki se je pričelo leta 1517, sta omogočila in po-
vzročila, da smo Slovenci leta 1550 dobili svojo prvo, oziroma prvi
dve knjigi: Trubarjev Katekizem in Abecedarij. Najbrž si danes le težko
predstavljamo vse družbeno vrenje tedanjega časa in razumemo
srečo, da smo tedaj imeli može, ki so nam samo dobra tri desetletja
pozneje, kot dvanajstemu narodu v Evropi, dali v narodnem jeziku
tudi knjigo vseh knjig – Sveto pismo. To izdajo iz leta 1584 danes
poznamo kot Dalmatinovo Biblijo.
Že sam prevod je še danes izjemno zahtevno delo; če pa upošte-
vamo še tedanje tehnične možnosti, slabe gospodarske in vse prej
kot prijazne politične razmere, pa se lahko temu dosežku le tiho
priklonimo. Šlo je za izreden podvig in prav zanimivo bi bilo narediti
primerjavo med tem, kar je bilo za to delo na voljo Dalmatinu in –
na drugi strani – na primer ustvarjalcem znane angleške različice
KJV – King James Version.
Sklep o natisu Biblije so sprejeli notranjeavstrijski deželni stanovi
9. februarja 1578 na zboru v Brucku na Muri.1 Zaradi že omenjenih
neprijaznih političnih razmer Biblije niso smeli tiskati v Ljubljani,
ampak so delo organizirali v nemškem Wittenbergu. Dalmatin in
njegovi so imeli ob koncu leta 1583 natisnjenih vseh 1500 izvodov,
ki so jih morali skrivoma spraviti domov, da bi se izognili zaplembi.2
1 Reisp Branko: Redki stari tiski, Slovenska matica v Ljubljani, 2001, stran 42.
2 P. Walter Šmid: Über Entstehung und Herausgabe der Bibel Dalmatins, separat iz:
Mitteilungen des Musealvereins für Krain, Ljubljana, 1904, stran 37.
332
