Page 336 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 336
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Nekaj izvodov, ki so bili namenjeni za darila, so natisnili na
boljšem papirju. Že v Wittenbergu so zvezali 504 izvode, manjšino v
lepših izvedbah. Tu so tudi že razdelili 99 vezanih in 40 nevezanih
izvodov, kar pomeni, da je po poteh, prikazani na sliki 1, bilo
poslanih 956 nevezanih in 405 vezanih izvodov. Vemo, da je šlo na
pot 6 velikih in 21 majhnih sodov, poleg njih pa še tri skrinje, v
katerih je bilo 18 lepše vezanih darilnih izvodov.4 , 5
Večina pošiljke v sodih je torej prišla najprej v Nürnberg, le trije
sodi pa v Linz. Te tri sode so nato poslali štajerskim deželnim
stanovom, vse druge pa iz Nürnberga v Beljak. V Beljak so srečno
prispele tudi vse tri skrinje z Dunaja z Biblijami, ki so bile namenjene
za darila. Tu so tudi oddvojili nadaljnje izvode za štajerske in dogo-
vorjeno število izvodov za koroške deželne stanove, ves preostanek –
verjetno je šlo za manj kot 700 izvodov v petnajstih sodih – pa so
poslali v Ljubljano, kjer so ga uskladiščili v Lontovžu, se pravi v
današnji zgradbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti.6
Prvo, kar preseneti pri opisani poti, je »odsotnost« glavnega
deželnega mesta današnje avstrijske Koroške – Celovca. Vendar je to
razumljivo, če vemo, da je bila v tedanjih prometnih razmerah lega
Beljaka veliko ugodnejša od Celovca in je bil zato Beljak takrat
pomembnejše trgovsko središče.7 Tu blaga niso le pretovorili, ampak
tudi prepakirali,8 če je bilo to potrebno; tako so storili tudi vsaj z
delom pošiljke Dalmatinove Biblije.9
Iz Beljaka na jug vodi več poti: prek Trbiža, prek Korena in
Ljubelja in ne nazadnje tudi prek Jezerskega. Pot prek Trbiža je
sicer bolj ravninska, toda precej daljša od poti prek Korena, pred-
vsem pa je vodila skozi pomembno carinarnico. Tudi poti prek
4 Glej 2, strani 54, 58, 59 ter 68.
5 August Dimitz: Geschichte Krains, Dritter Teil, Ljubljana 1875, stran 207.
6 Glej 2, stran 42.
7 Miha Kosi: Potujoči srednji vek, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998, stran 62.
8 H. Hassinger: Geschichte des Zollwesens, Handels und Verkehrs in den östlichen
Alpenländern bis in die zweite Hälfte des 18. Jahrhunderts, Band 1, Franz Steiner
Verlag, Wiesbaden GmbH, Stuttgart, 1987, stran 275.
9 Oskar Sakrausky: Primus Truber – Der Reformator einer vergessenen Kirche in Krain,
Evangelisches Diözesenmuseum, Fresach, 1986, stran 26.
334
Nekaj izvodov, ki so bili namenjeni za darila, so natisnili na
boljšem papirju. Že v Wittenbergu so zvezali 504 izvode, manjšino v
lepših izvedbah. Tu so tudi že razdelili 99 vezanih in 40 nevezanih
izvodov, kar pomeni, da je po poteh, prikazani na sliki 1, bilo
poslanih 956 nevezanih in 405 vezanih izvodov. Vemo, da je šlo na
pot 6 velikih in 21 majhnih sodov, poleg njih pa še tri skrinje, v
katerih je bilo 18 lepše vezanih darilnih izvodov.4 , 5
Večina pošiljke v sodih je torej prišla najprej v Nürnberg, le trije
sodi pa v Linz. Te tri sode so nato poslali štajerskim deželnim
stanovom, vse druge pa iz Nürnberga v Beljak. V Beljak so srečno
prispele tudi vse tri skrinje z Dunaja z Biblijami, ki so bile namenjene
za darila. Tu so tudi oddvojili nadaljnje izvode za štajerske in dogo-
vorjeno število izvodov za koroške deželne stanove, ves preostanek –
verjetno je šlo za manj kot 700 izvodov v petnajstih sodih – pa so
poslali v Ljubljano, kjer so ga uskladiščili v Lontovžu, se pravi v
današnji zgradbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti.6
Prvo, kar preseneti pri opisani poti, je »odsotnost« glavnega
deželnega mesta današnje avstrijske Koroške – Celovca. Vendar je to
razumljivo, če vemo, da je bila v tedanjih prometnih razmerah lega
Beljaka veliko ugodnejša od Celovca in je bil zato Beljak takrat
pomembnejše trgovsko središče.7 Tu blaga niso le pretovorili, ampak
tudi prepakirali,8 če je bilo to potrebno; tako so storili tudi vsaj z
delom pošiljke Dalmatinove Biblije.9
Iz Beljaka na jug vodi več poti: prek Trbiža, prek Korena in
Ljubelja in ne nazadnje tudi prek Jezerskega. Pot prek Trbiža je
sicer bolj ravninska, toda precej daljša od poti prek Korena, pred-
vsem pa je vodila skozi pomembno carinarnico. Tudi poti prek
4 Glej 2, strani 54, 58, 59 ter 68.
5 August Dimitz: Geschichte Krains, Dritter Teil, Ljubljana 1875, stran 207.
6 Glej 2, stran 42.
7 Miha Kosi: Potujoči srednji vek, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998, stran 62.
8 H. Hassinger: Geschichte des Zollwesens, Handels und Verkehrs in den östlichen
Alpenländern bis in die zweite Hälfte des 18. Jahrhunderts, Band 1, Franz Steiner
Verlag, Wiesbaden GmbH, Stuttgart, 1987, stran 275.
9 Oskar Sakrausky: Primus Truber – Der Reformator einer vergessenen Kirche in Krain,
Evangelisches Diözesenmuseum, Fresach, 1986, stran 26.
334
