Page 343 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 343
VALDEN[KI PRAZNIK V TRSTU
Valdenške evangelijske Cerkve vsako leto slavijo praznik 17. feb-
ruarja, imenovan tudi praznik svobode, v spomin na dan, ko je leta
1848 kralj Sardinije Carlo Alberto izdal odlok, s katerim je valden-
cem in judom priznal pravice, na podlagi katerih so si kasneje
priborili popolno svobodo veroizpovedi. Tokrat so si za slovesnosti
in kulturno dogajanje, ki je večinoma potekalo v baziliki San Silve-
stro v Trstu, izbrali 18. in 19. februar. Program je nastal ob podpori
Pokrajine Trst (Provincia di Trieste), ob pokroviteljstvu občine Trst
(Comune di Trieste) in v sodelovanju s študijskim centrom Albert
Schweitzer (Centro Studi Albert Schweitzer), Metodistično Cerkvijo
v Trstu (Chiesa Metodista di Trieste) ter Helvetično Cerkvijo v Trstu
(Chiesa Elvetica di Trieste). Organizator je bila Valdenska evange-
lijska cerkev v Trstu.
Ogrodje strokovnega dela počastitve praznika verske svobode sta
bili predavanji Tomaža Jurce, sociologa in sodelavca revije Stati inu
obstati, z naslovom Sporazum iz Cavourja kot prvi dokument verske
tolerance v sodobni Evropi in Dee Moscarda, docentke civilnega prava
na Univerzi v Trstu, z naslovom Sporazum iz Cavourja s pravnega vidika.
Mediator je bil pastor Ruggiero Marchetti.
S tema predavanjema je Valdenška evangelijska cerkev v Trstu
želela obuditi spomin na zgodovino valdencev in opozoriti, da je
bilo leto 2011 za tovrstno obeležje vsekakor primerno. Velja namreč
opomniti, da je lani minilo 450 let od dveh dogodkov, ki sta ju leta
1561 zaznamovala podoben potek in okoliščine, a sta se končala
nadvse različno. Na eni strani gre za podpis sporazuma v Cavourju
in na drugi za upor valdencev v Kalabriji, ki so ga kruto zadušili.
341
Valdenške evangelijske Cerkve vsako leto slavijo praznik 17. feb-
ruarja, imenovan tudi praznik svobode, v spomin na dan, ko je leta
1848 kralj Sardinije Carlo Alberto izdal odlok, s katerim je valden-
cem in judom priznal pravice, na podlagi katerih so si kasneje
priborili popolno svobodo veroizpovedi. Tokrat so si za slovesnosti
in kulturno dogajanje, ki je večinoma potekalo v baziliki San Silve-
stro v Trstu, izbrali 18. in 19. februar. Program je nastal ob podpori
Pokrajine Trst (Provincia di Trieste), ob pokroviteljstvu občine Trst
(Comune di Trieste) in v sodelovanju s študijskim centrom Albert
Schweitzer (Centro Studi Albert Schweitzer), Metodistično Cerkvijo
v Trstu (Chiesa Metodista di Trieste) ter Helvetično Cerkvijo v Trstu
(Chiesa Elvetica di Trieste). Organizator je bila Valdenska evange-
lijska cerkev v Trstu.
Ogrodje strokovnega dela počastitve praznika verske svobode sta
bili predavanji Tomaža Jurce, sociologa in sodelavca revije Stati inu
obstati, z naslovom Sporazum iz Cavourja kot prvi dokument verske
tolerance v sodobni Evropi in Dee Moscarda, docentke civilnega prava
na Univerzi v Trstu, z naslovom Sporazum iz Cavourja s pravnega vidika.
Mediator je bil pastor Ruggiero Marchetti.
S tema predavanjema je Valdenška evangelijska cerkev v Trstu
želela obuditi spomin na zgodovino valdencev in opozoriti, da je
bilo leto 2011 za tovrstno obeležje vsekakor primerno. Velja namreč
opomniti, da je lani minilo 450 let od dveh dogodkov, ki sta ju leta
1561 zaznamovala podoben potek in okoliščine, a sta se končala
nadvse različno. Na eni strani gre za podpis sporazuma v Cavourju
in na drugi za upor valdencev v Kalabriji, ki so ga kruto zadušili.
341
