Page 345 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 345
Luka Ili}
KNJIGA O VLA^I]U
Andreas Waschbüsch: Alter Melanchthon. Muster theologischer Autori-
tätsstiftung bei Matthias Flacius Illyricus. Forschungen zur Kirchen- und
Dogmengeschichte 96. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2008.
208 pp. ISBN 978-3-525-55300-8.
Knjiga je dobrodošel prispevek k rastočemu korpusu literature o
evangeličanskem reformatorju hrvaškega rodu Matiju Vlačiću Iliriku
(1520–75) iz Labina. Gre za Waschbüschevo doktorsko disertacijo,
nastalo v Göttingenu pod mentorstvom Thomasa Kaufmanna.
Bralci, ki so seznanjeni s Kaufmannovim delom, bodo nedvomno
vseskozi prepoznali njegov akademski pečat, ki ga razkrivajo dolge
opombe in polno citatov v latinščini, grščini in nemščini 16. stoletja.
Tekstovno analizo opravlja Andreas Waschbüsch zelo natančno in
sistematično, poleg samega telesa besedila pa so tudi opombe vir
mnogih koristnih informacij. Vsled takšnih odlik je Alter Melanchthon
za temeljitega raziskovalca nesporno dragocen zaklad.
Prvi del monografije na kratko podaja Vlačićevo biografijo do
1546. Waschbüsch tukaj vzpostavi povezavo med Vlačićevim izobra-
ževanjem pod vodstvom italijanskega humanista Giovannija Battista
Egnazija v Benetkah in študijem, ki ga je bil pozneje deležen pri
nemškem Philippu Melanchthonu, imenovanem »Praeceptor Germa-
niae« (13 isl.), in opozori na podobnost interesov teh dveh učenjakov.
Za avtorjevo tezo je pomebno dejstvo, da je Melanchthon, vtem ko
je z Vlačićem gradil zavezništvo v klicu ad fontes, vplival na njegovo
rabo dialektike, logike, retorike in gramatike. S tem Waschbüsch
opozori na pogosto spregledano dejstvo, saj pri interpretaciji lute-
ranske reformacije Vlačić navadno nastopa kot Luthrov učenec in
Melanchthonov oponent. Zato je pomembno pokazati, da njegov
odnos z Melanchthonom nikakor ni bil tako črno-bel, in to Wasch-
büschu odlično uspe. Njegov argument pa bi lahko bil še precej
močnejši, če bi si vzel čas, da opozori na drug pomemben člen v tej
343
KNJIGA O VLA^I]U
Andreas Waschbüsch: Alter Melanchthon. Muster theologischer Autori-
tätsstiftung bei Matthias Flacius Illyricus. Forschungen zur Kirchen- und
Dogmengeschichte 96. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2008.
208 pp. ISBN 978-3-525-55300-8.
Knjiga je dobrodošel prispevek k rastočemu korpusu literature o
evangeličanskem reformatorju hrvaškega rodu Matiju Vlačiću Iliriku
(1520–75) iz Labina. Gre za Waschbüschevo doktorsko disertacijo,
nastalo v Göttingenu pod mentorstvom Thomasa Kaufmanna.
Bralci, ki so seznanjeni s Kaufmannovim delom, bodo nedvomno
vseskozi prepoznali njegov akademski pečat, ki ga razkrivajo dolge
opombe in polno citatov v latinščini, grščini in nemščini 16. stoletja.
Tekstovno analizo opravlja Andreas Waschbüsch zelo natančno in
sistematično, poleg samega telesa besedila pa so tudi opombe vir
mnogih koristnih informacij. Vsled takšnih odlik je Alter Melanchthon
za temeljitega raziskovalca nesporno dragocen zaklad.
Prvi del monografije na kratko podaja Vlačićevo biografijo do
1546. Waschbüsch tukaj vzpostavi povezavo med Vlačićevim izobra-
ževanjem pod vodstvom italijanskega humanista Giovannija Battista
Egnazija v Benetkah in študijem, ki ga je bil pozneje deležen pri
nemškem Philippu Melanchthonu, imenovanem »Praeceptor Germa-
niae« (13 isl.), in opozori na podobnost interesov teh dveh učenjakov.
Za avtorjevo tezo je pomebno dejstvo, da je Melanchthon, vtem ko
je z Vlačićem gradil zavezništvo v klicu ad fontes, vplival na njegovo
rabo dialektike, logike, retorike in gramatike. S tem Waschbüsch
opozori na pogosto spregledano dejstvo, saj pri interpretaciji lute-
ranske reformacije Vlačić navadno nastopa kot Luthrov učenec in
Melanchthonov oponent. Zato je pomembno pokazati, da njegov
odnos z Melanchthonom nikakor ni bil tako črno-bel, in to Wasch-
büschu odlično uspe. Njegov argument pa bi lahko bil še precej
močnejši, če bi si vzel čas, da opozori na drug pomemben člen v tej
343
