Page 347 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 347
LUKA ILI]
nost formativen. Pa vendar sami vztrajamo: Vlačić si zasluži, da ga
uzremo tudi kot izvirnega misleca in pisca, ne zgolj skozi leče nje-
govih učiteljev.
Knjiga tudi nazorno kaže na razlike med ameriškim in nemškim
založništvom. Tisto, na kar je Susan Karant-Nunn opozorila v svoji
recenziji Kaufmannove knjige o magdeburški »Herrgots Kanzlei«
1548-51 (sehepunkte 4/11, 2004), velja tudi za Waschbüschevo:
medtem ko nobena ameriška založba ne bi niti pomislila, da bi jo –
tako zaradi stila kot zavoljo izdatnih opomb in citatov – v takšni
obliki objavila, gre pohvala za objavo založbi Vandenhoeck & Ru-
precht. Vlačićevo inavguracijsko predavanje na univerzi v Jeni leta
1557 je ponatisnjeno v izvirni latinščini, kot dodatek (171–89), z
dvema dodatnima aparatoma. S tem je Waschbüsch skupnosti
raziskovalcev Vlačića naredil veliko uslugo.
Waschbüsch pazljivo raziskuje mikrokozmos majhnega števila
Vlačićevih publikacij, ki jih obravnava. Obenem pa v njegovi njegovi
knjigi ni makrokozmične razsežnosti, širšega konteksta, v katerega
je bil Vlačić umeščen kot oseba. Eno je, da nekaj ugotovimo o
Vlačićevem stilu pisanja in virih, ki jih je uporabljal, nekaj povsem
drugega pa je, da razumemo človeka, ki tiči za njegovimi publika-
cijami: tega enigmatičnega, temperamentnega, robustnega Ilirca. In
prvo je le prvi korak k drugemu.*
Iz angleščine prevedel Nenad Hardi Vitorović
* Prvič objavljeno v Sixteenth Century Journal: The Journal of Early Modern Studies
XLI/3 (2010), str. 968–969.
345
nost formativen. Pa vendar sami vztrajamo: Vlačić si zasluži, da ga
uzremo tudi kot izvirnega misleca in pisca, ne zgolj skozi leče nje-
govih učiteljev.
Knjiga tudi nazorno kaže na razlike med ameriškim in nemškim
založništvom. Tisto, na kar je Susan Karant-Nunn opozorila v svoji
recenziji Kaufmannove knjige o magdeburški »Herrgots Kanzlei«
1548-51 (sehepunkte 4/11, 2004), velja tudi za Waschbüschevo:
medtem ko nobena ameriška založba ne bi niti pomislila, da bi jo –
tako zaradi stila kot zavoljo izdatnih opomb in citatov – v takšni
obliki objavila, gre pohvala za objavo založbi Vandenhoeck & Ru-
precht. Vlačićevo inavguracijsko predavanje na univerzi v Jeni leta
1557 je ponatisnjeno v izvirni latinščini, kot dodatek (171–89), z
dvema dodatnima aparatoma. S tem je Waschbüsch skupnosti
raziskovalcev Vlačića naredil veliko uslugo.
Waschbüsch pazljivo raziskuje mikrokozmos majhnega števila
Vlačićevih publikacij, ki jih obravnava. Obenem pa v njegovi njegovi
knjigi ni makrokozmične razsežnosti, širšega konteksta, v katerega
je bil Vlačić umeščen kot oseba. Eno je, da nekaj ugotovimo o
Vlačićevem stilu pisanja in virih, ki jih je uporabljal, nekaj povsem
drugega pa je, da razumemo človeka, ki tiči za njegovimi publika-
cijami: tega enigmatičnega, temperamentnega, robustnega Ilirca. In
prvo je le prvi korak k drugemu.*
Iz angleščine prevedel Nenad Hardi Vitorović
* Prvič objavljeno v Sixteenth Century Journal: The Journal of Early Modern Studies
XLI/3 (2010), str. 968–969.
345
