Page 46 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 46
RAZPRAVE, [TUDIJE
tako, da je bil približno 15 cm dvignjen nad ostali tlak v prostoru.
Vedeti moramo tudi to, da v prvi bodonski molilnici sprva ni bilo
klopi, ki bi omogočile vernikom sedenje za časa trajanja svetega
obreda. Iz tega lahko sklepamo, da je prav zato moral biti oltar na
višji poziciji – na podestu, da je bil farar viden in slišen vsem. Prav
zaradi tega, da je bila sveta beseda res vsem slišna, se je ločeno od
oltarja izoblikoval še en značilen element in simbol – prižnica.
Kakšen je bil prvoten oltar v prvi bodonski molilnici, nam ni
znano. Glede na prvotno notranjo opremo prve bodonske molilnice
lahko sklepamo, da je to bila le malo večja lesena miza. Notranjo
opremo so v molilnico dodajali postopoma, saj je bila odvisna od
darov vernikov, ki so omogočili nakup.
Oltarna slika
Oltarne slike so umetniška dela, ki imajo tudi za umetnostne
strokovnjake poseben pomen. Pogosto so del oltarja, se pravi, da so
vdelane vanj, ali pa so proste in uokvirjene.
V evangeličanski cerkvi je oltarna slika skorajda obvezna, ker daje
»sveti podpis« vsemu cerkvenemu prostoru in jo lahko pojmujemo
tudi kot del dekoracije prostora. Pri katoličanih nam oltarna slika
(ali kip) razkrije svetnika, ki je zaščitnik (patron) posamezne cerkve,
evangeličani pa svetnikov ne častijo. Posameznik namreč moli le k
Bogu – Očetu, Sinu in Svetemu Duhu in ne k svetnikom. Svetniki so
zgolj vzor za čisto posvetno življenje.
Luther ni bil nasprotnik umetnosti, kakor ga želijo prikazati,
vendar pa je nasprotoval pretiranemu okrasju v cerkvi. Poudarjal je,
da morajo imeti umetniški elementi v cerkvah tako motiviko, ki ima
didaktično vlogo za vernike. Prav zaradi tega so na oltarnih slikah v
evangeličanskih cerkvah upodobljene poučne zgodbe iz evangelija
in prizori s Kristusovega križevega pota. Tako evangeličanstvo tudi
prek umetniških elementov v cerkvi simbolično nagovarja vernike
in jih vodi k razmišljanju in meditaciji.
Prva bodonska oltarna slika je bila naslikana leta 1812, njen
motiv pa je Kristus na križu, se pravi motiv dvanajste postaje na
križevem potu – Kristus umre na križu. Simbolno to predstavlja tudi
44
tako, da je bil približno 15 cm dvignjen nad ostali tlak v prostoru.
Vedeti moramo tudi to, da v prvi bodonski molilnici sprva ni bilo
klopi, ki bi omogočile vernikom sedenje za časa trajanja svetega
obreda. Iz tega lahko sklepamo, da je prav zato moral biti oltar na
višji poziciji – na podestu, da je bil farar viden in slišen vsem. Prav
zaradi tega, da je bila sveta beseda res vsem slišna, se je ločeno od
oltarja izoblikoval še en značilen element in simbol – prižnica.
Kakšen je bil prvoten oltar v prvi bodonski molilnici, nam ni
znano. Glede na prvotno notranjo opremo prve bodonske molilnice
lahko sklepamo, da je to bila le malo večja lesena miza. Notranjo
opremo so v molilnico dodajali postopoma, saj je bila odvisna od
darov vernikov, ki so omogočili nakup.
Oltarna slika
Oltarne slike so umetniška dela, ki imajo tudi za umetnostne
strokovnjake poseben pomen. Pogosto so del oltarja, se pravi, da so
vdelane vanj, ali pa so proste in uokvirjene.
V evangeličanski cerkvi je oltarna slika skorajda obvezna, ker daje
»sveti podpis« vsemu cerkvenemu prostoru in jo lahko pojmujemo
tudi kot del dekoracije prostora. Pri katoličanih nam oltarna slika
(ali kip) razkrije svetnika, ki je zaščitnik (patron) posamezne cerkve,
evangeličani pa svetnikov ne častijo. Posameznik namreč moli le k
Bogu – Očetu, Sinu in Svetemu Duhu in ne k svetnikom. Svetniki so
zgolj vzor za čisto posvetno življenje.
Luther ni bil nasprotnik umetnosti, kakor ga želijo prikazati,
vendar pa je nasprotoval pretiranemu okrasju v cerkvi. Poudarjal je,
da morajo imeti umetniški elementi v cerkvah tako motiviko, ki ima
didaktično vlogo za vernike. Prav zaradi tega so na oltarnih slikah v
evangeličanskih cerkvah upodobljene poučne zgodbe iz evangelija
in prizori s Kristusovega križevega pota. Tako evangeličanstvo tudi
prek umetniških elementov v cerkvi simbolično nagovarja vernike
in jih vodi k razmišljanju in meditaciji.
Prva bodonska oltarna slika je bila naslikana leta 1812, njen
motiv pa je Kristus na križu, se pravi motiv dvanajste postaje na
križevem potu – Kristus umre na križu. Simbolno to predstavlja tudi
44
