Page 42 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 42
RAZPRAVE, [TUDIJE
fotografija izvirnega objekta, ne moremo z gotovostjo trditi, zakaj
so skice oz. prerisi drugačni od originalnih načrtov. Lahko le pred-
videvamo, zakaj je tako. Kakor je običajno tudi v današnjem času, se
pogosto izveden objekt ne sklada z načrti. Lahko gre za posledico
spremembe pri gradnji po dogovoru, saj načrti niso bili izrisani tako
natančno in se je pri izvedbi marsikdaj kaj zataknilo, lahko pa je
botrovalo pomanjkanje sredstev za izvedbo ali pa so se preprosto
zgodile namerne ali nenamerne napake pri gradnji.
spredaj zadaj
Slika 2: Aksonometrični prikaz
Prva bodonska molilnica je bila zasnovana v longitudinalnem
razmerju. Tak tloris in razporeditev sta namreč za krščanske sakralne
objekte najbolj pogosta. Baziliko kot najpogostejši stavbni tip je
povzemala že starokrščanska arhitektura (Krečič 2000). V podol-
govatem objektu se je namreč lahko na preprost način organizirala
notranjost cerkve, diktirana s samo obliko, zato je splošno uporab-
ljena tudi pri sakralnih objektih drugih verstev. Koncept zahodnega
krščanstva je v prvih stoletjih našega štetja vztrajal pri konceptu
longitudinalne cerkve, ki ohranja simbolično učinkovit motiv poti
k oltarju, in to je kljub majhnosti objekta povzemala tudi prva
bodonska molilnica.
Vhode v objekt je narekoval prej omenjeni tolerančni patent iz
leta 1781. Ta pravi: »Glede molilnic izrecno zapovedujemo, da pri
njih, kjer ni že zdaj drugače, ne sme biti zvonjenja, nikakršnih
zvonov, stolpov in očitnega vhoda s ceste, kar je značilno za cerkev,
drugače pa si naj prosto zgradijo molilnico tako in s takim gradivom,
kakor želijo.« Molilnica je bila zato postavljena vzporedno z vaško
cesto in to orientacijo oz. pozicijo zavzema tudi današnja mnogo
40
fotografija izvirnega objekta, ne moremo z gotovostjo trditi, zakaj
so skice oz. prerisi drugačni od originalnih načrtov. Lahko le pred-
videvamo, zakaj je tako. Kakor je običajno tudi v današnjem času, se
pogosto izveden objekt ne sklada z načrti. Lahko gre za posledico
spremembe pri gradnji po dogovoru, saj načrti niso bili izrisani tako
natančno in se je pri izvedbi marsikdaj kaj zataknilo, lahko pa je
botrovalo pomanjkanje sredstev za izvedbo ali pa so se preprosto
zgodile namerne ali nenamerne napake pri gradnji.
spredaj zadaj
Slika 2: Aksonometrični prikaz
Prva bodonska molilnica je bila zasnovana v longitudinalnem
razmerju. Tak tloris in razporeditev sta namreč za krščanske sakralne
objekte najbolj pogosta. Baziliko kot najpogostejši stavbni tip je
povzemala že starokrščanska arhitektura (Krečič 2000). V podol-
govatem objektu se je namreč lahko na preprost način organizirala
notranjost cerkve, diktirana s samo obliko, zato je splošno uporab-
ljena tudi pri sakralnih objektih drugih verstev. Koncept zahodnega
krščanstva je v prvih stoletjih našega štetja vztrajal pri konceptu
longitudinalne cerkve, ki ohranja simbolično učinkovit motiv poti
k oltarju, in to je kljub majhnosti objekta povzemala tudi prva
bodonska molilnica.
Vhode v objekt je narekoval prej omenjeni tolerančni patent iz
leta 1781. Ta pravi: »Glede molilnic izrecno zapovedujemo, da pri
njih, kjer ni že zdaj drugače, ne sme biti zvonjenja, nikakršnih
zvonov, stolpov in očitnega vhoda s ceste, kar je značilno za cerkev,
drugače pa si naj prosto zgradijo molilnico tako in s takim gradivom,
kakor želijo.« Molilnica je bila zato postavljena vzporedno z vaško
cesto in to orientacijo oz. pozicijo zavzema tudi današnja mnogo
40
